Prosimo, počakajte...
Prosimo, počakajte...
Tokrat smo se podali na Škrlatico (nekdaj imenovana Suhi plaz), kraljico naših gora, ki ponosno stoji nad dolino Vrata in se spogleduje z našim Očakom.
Tako kot ponavadi smo se zbrali v Kranju 3:30 uri in se z dvema voziloma odpeljali v dolino Vrata, vmes pa v Lescah pobrali še našo članico.
Odhod iz izhodišča proti naši kraljici je bil ob 4:30 uri. S parkirišča nas je pot najprej vodila skozi gozd, kjer se je strmo dvignila in po približno eni uri hoje smo prišli na travnato pobočje in pred nami se je odprl čudovit pogledi na bližnje vrhove in Triglav. Ker se nam je obetal sončen in vroč dan, smo tempo temu prilagodili, tako da smo se še v jutranjem hladu povzpeli do bivaka na Rušju, kjer smo naredili prvi krajši postanek.
Po kratkem počitku in okrepčilu smo v nadaljevanju prečkali položnejša pobočja pod Dolkovo špico. Po dobre pol ure hoje je pot spet postala strmejša. Kmalu smo prispeli do konca melišča, kjer nas je čakal najtežji del poti. Pred vstopom v steno smo pospravili pohodniške palice, si nadeli čelade in plezalne pasove. Po zavarovani plezalni poti, ki je na najzahtevnejših delih varovana z jeklenicami, klini in skobami smo se varno podali proti našemu cilju.
Kljub poplezavanju po skalah in previdnosti nismo zgrešili naravnega okna Škrlatice, ki ga večina spregleda. Kmalu smo dosegli greben Škrlatice tu se je pot obrnila na vzhodno stran,ki je bila tudi manj zahtevna a zaradi izpostavljenosti tudi tukaj previdnost ni bila odveč.
Z grebena smo že lahko začeli opazovati najlepše vrhove Julijskih Alp. Triglav nam je bil pa kot na dlani. Kmalu smo zagledali križ na vrhu in sledil je le še krajši vzpon do druge najvišje gore pri nas, naše kraljice Škrlatice. Čas ki smo ga porabili iz doline Vrat do vrha je bil skupaj s postanki 4h in 50 min.
Po najlepših razgledih in počitku smo naredili še nekaj spominskih fotografij in se previdno spustili nazaj v dolino Vrat. Sledila je še analiza ture pri Kofler-ju v Mojstrani.
