Prosimo, počakajte...
Prosimo, počakajte...
Za tokratno zelo zahtevno pot nam je sneg v gorah malo prekrižal načrte, saj smo sprva nameravali kreniti proti Mali Mojstrovki po Hanzovi poti, kar smo morali na koncu prilagoditi in se proti vrhu odpraviti po južni poti, seveda opremljeni z zimsko opremo.
Še v trdi temi smo se zbrali na izhodišču na prelazu Vršič. Mraz in veter nam nista dopuščala, da bi se kaj dolgo obotavljali, zato se oblečeni kot eskimi hitro odpravimo na pot. Ker pa se le ta začne kar hitro strmo vzpenjati, smo po dobrih 15 minutah hoje že začeli slačiti prve sloje oblačil.
V pogovornem tempu nadaljujemo proti grapi, kjer se vmes že srečamo z prvo uporabo zimske opreme. Potrebno je bilo prečiti del, ki je bil zalit s pomrznjenim snegom, kar smo tudi uspešno speljali. Na vrhu grape si vzamemo malo pavze, da zadihamo, nato pa nadaljujemo cik cak ob grebenu proti vrhu.
Tu je pot zelo lepo zalita s snegom, zato je uporaba zimske opreme še kako priporočljiva. Vzpon opravimo brez težav in kmalu stojimo na vrhu Male Mojstrovke. Sprva nam vreme ni dopuščalo kakšnih razgledov in tudi veter ter mraz sta nas silila v to, da bi se kar hitro obrnili in začeli s sestopom. A zadeva se kaj kmalu spremeni in se pokaže sonček, zato nam ni preostalo nič drugega, kot da si vzamemo čas in v miru pojemo malico ter uživamo v razgledih po okoliških vrhovih. Za piko na i pa si privoščimo tudi kavico.
Sestopili smo do grape po isti poti, od tu pa smo si ˝privoščili˝ malo hitrejši sestop, in sicer po melišču. Zabave ni manjkalo in kaj kmalu varno stojimo pri svojih avtomobilih na izhodišču.
Ker pa smo bili v dolini kar hitro, se vsi strinjamo, da si lahko za nagrado privoščimo še eno pijačo. Odpravili smo se do Erjavčeve koče in se še malo podružili. Ampak vsega luštnega je enkrat konec in tako se kmalu odpravimo vsak proti svojemu domu.
Do naslednjič, z goro naprej!
Avtor: Andrej G.
Nazaj na seznam