Prosimo, počakajte...
Prosimo, počakajte...
Za to nedeljo smo imeli Gamsi planirano VGN turo na Črno prst, a nam je napoved slabega vremena, v soboto popoldan dokončno prekrižala načrte. A ker se Gamsi ne damo in iščemo alternative, je najbolj ugodna napoved bila za greben Begunjščice in Košute. In tako smo se v soboto popoldan odločili za nadomestno turo v ''domače'' gore in sicer za obisk Triangla in Srednjega vrha nad Završnico.
Ker je bilo malo časa za odločitev, se nas je posledično tudi nižje število, v nedeljo zjutraj, zbralo na izhodišču, a še vedno toliko kolikor je minimalna kvota za izvedbo ture. Ker nas je pričakalo kar solidno vreme, smo se pripravili in iz Ljubelja odrinili proti Zelenici. Najprej po pašniku navzgor, mimo Koče Vrtača, po okljukih proti koči na Zelenici, do katere smo z zmerno hojo prišli v eni uri.
Pri koči smo malo postali in se nato odpravili po travnatem terenu bivšega smučišča proti prvemu cilju na 1704 m visok Triangel (ali vrh Ljubeljščice).Dokaj hitro smo dosegli vrh in ujeli prve razglede, kajti vreme se je izboljšalo do te mere, da so nas dosegli prvi sončni žarki, oblaki so se dvignili oziroma izginili in na vse strani so bili lepi razgledi. Po zaužitih razgledih in krajšem postanku smo se namenili proti našemu drugemu dnevnemu cilju Srednjem vrhu nad Završnico, ki nas je iz Triangla vabil obsijan z soncem (prav tako je bil čist pogled na Vrtačo).
Spustili smo se iz Triangla in nadaljevali po zgornji poti pod Vrtačo in se greli z sončnimi žarki, ko smo prečili melišča. Ker je vreme še kar naprej bilo izzivalno se je pojavila ideja, kaj če bi zamenjali vrhove in se napotili proti Vrtači in na razpotju poti smo se potem, po tehtnem premisleku odločili, da ostanemo pri prvotni turi, ker vreme je sicer bilo lepo, a nikoli ne vaš, kako se lahko hitro obrne. Po krajšem spustu smo zagrizli v zadnji klanec proti Srednjem vrhu.
Ko smo dosegli vrh smo si privoščili razglede in v daljavi, za z soncem obsijanim Bledom, ugledali Črno prst ki pa je bila v oblakih in videlo se je, da jo zaliva dež. Tako smo uživali v 360 stopinjski panorami. Po fotografiranju smo sestopili z vrha in se odpravili proti koči pri izviru Završnice.
Ko smo prispeli do nje je bilo tam kar živahno in zunaj smo zasedli zadnjo prosto mizo. Prijazno so nas postregli z odlično hrano, po kateri smo se le težkih nog odpravili nazaj proti Zelenici in izhodišču.
A je na poti že padla zamisel, da bi "analizo ture naredili kar pri koči na Zelenici, ker nas potem čaka dokaj navaden spust do izhodišča. In tako smo se ustavili še na koči na Zelenici, si privoščili sladico, se pogovorili o zanimivi turi in da nam ni žal, ker nismo ostali doma.
Potem je sledil še spust po zimski poti do izhodišča in slovo udeležencev do naslednje skupne ture.
Nazaj na seznam