Prosimo, počakajte...
Nekoč so se ljudje v hribe večinoma odpravljali peš ali pa so do izhodišč v dolini dostopali z vlakom oz. avtobusom, danes pa do izhodišč skoraj, da ne pride vsak z dvema avtoma. Zato, ker je tega "pleha" preprosto preveč, kamor koli pogledaš, tudi naše društvo spodbuja organizacijo tur in izletov z uporabo javnega prevoza.
Tokrat smo se odpravili z vlakom v Posavje. Še v temi smo se začeli nabirati na vlaku, prvi so vstopili že v Podnartu, zadnji pa na Bregu. Cene vozovnic za konec tedna so znižane za 75 % tako, da je za primer iz Kranja do Sevnice in nazaj prišlo vse skupaj dobrih 6 EUR, kar je manj, kot je marsikje samo plačilo parkirnine za en avto.
Poleg cene je potovanje z vlakom lepa izkušnja predvsem zato, ker se celotna ekipa lahko druži, nasmeje ali pa celo zapoje kakšno pesem. In tako smo tudi mi, ob smehu in klepetu, nekaj minut čez 8 zjutraj prispeli na ŽP Sevnica, kjer nas je pričakal prijatelj Peter Požun, ki je predsednik PD Lisca Sevnica.
Peter nas je vse lepo pozdravil in izrekel dobrodošlico v njihovem domačem kraju, ter nam podaril planinski zemljevid Lisca in Sevnica z okolico, da se ne bi izgubili ;) No šalo na stran, na zemljevidu je orisana tudi celotna Sevniška planinska pot, ki je dolga pribl. 150 km tako, da se bomo v te konce še lahko vrnili in odkrivali omenjeno pot. Hvala Peter za lep sprejem.
Na ŽP smo na hitro popili kavo in se poslovili od Petra, nato pa krenili na pot. Markirana pot nas je iz mesta najprej vodila proti Zajčji Gori, nato pa po čudovitih gričih in zaselkih v smeri proti Cirju.
Malo nad Cirjem, pri parkirišču, so nas smerokazi usmerili desno, proti zelo zahtevni poti. Pred vstopom v zelo zahtevno pot oz. ferato (B/C, D/E), smo se opremili z vso varovalno opremo, ki jo takšna pot od nas zahteva, nekateri pa so se tu ločili od skupine in odšli po pastirčkovi poti do Tončkovega doma na Lisci.
Zelo zahtevna pot oz. ferata je lepo speljana in na zahtevnih mestih dobro varovana. Ponuja tudi dovolj možnosti za izstop in obhod težjih delov. Najtežji del (D/E) nas je čakal čisto na koncu, tik pred izstopom. Ta del res ni za čiste laike, potrebna je moč v rokah in nekaj poznavanja plezalne tehnike oz. dobre motorike gibanja, da tistih nekaj gibov narediš pravilno.
Ker je izstop dobesedno pri domu, ni bilo treba daleč, da smo se lahko odžejali, ko pa smo se malo ohladili, smo odšli v Tončkov dom, kjer smo se podprli z njihovimi dobrotami, med katerimi je bil tudi znan "šmorn", ki ga postrežejo v "kahli". Zakaj v "kahli" pa lahko izveste tako, da se še sami odpravite na Lisco :)
Spočiti, podprti in odžejani smo se nato odpravili nazaj v dolino. Za sestop smo izbrali drugačno pot in sicer v smeri proti vasi Breg. Označena pot nas vodi po idiličnih krajih, med drugim tudi skozi vas Razbor, ki je bila najlepša hribovska vas v Sloveniji v letu 2008.
Po dobri uri in pol prijetne hoje v čudoviti naravi smo prispeli do ŽP Breg, kjer smo se kmalu vkrcali na vlak za Ljubljano. V Ljubljani smo se ustavili še na analizi, ker so nas tukaj nekateri že zapustili, večina pa je nato odšla še na vlak proti Jesenicam, kjer smo poskakali ven, vsak na svoji postali.
Takšne ture so res nekaj posebnega, ker je druženja bistveno več in nič skrbi, kaj bo in kje je naš "pleh" tako, da bomo vlak, kot sredstvo prevoza do izhodišča, nedvomno uporabili še v prihodnje.
Hvala vsem udeležencem za krasen dan, Petru in PD Lisca Sevnica za dobrodošlico in obljubimo, da se v te lepe kraje zagotovo še vrnemo.
Nazaj na seznam