Nalagam

Prosimo, počakajte...

Blog
PD Kranjski gamsi

Jerebica (2126 m)

  • Objavljeno: 14. sep 2020 ob 08:14
  • Avtor: Lovrenc G.

Gamsi smo se zbrali v sobotnem hladnem jutru na parkirišču v Belih vodah, z namenom osvajanja 2126 metrov visokega vrha Jerebice.



Podali smo pot pod noge in ubrali hitrejši tempo, kot bi moral biti na samem začetku našega izleta. Sprva je vse bilo super, hitro smo napredovali čez suhe rečne struge v gozd in prve strmine, vendar se kaj hitro pokazalo, da je bila to slaba odločitev. Ena od udeleženk se je odločila, da se zaradi napora vrne v dolino in hitro se dva člana nesebično javita, da ji pri tem pomagata oziroma delata družbo.



Ostali z rahlim grenkim priokusom nadaljujemo po poti skozi gozd, ter med krošnjami dreves opazujemo skalne stolpe na drugi strani doline, nakar opazimo že omenjeno trojico, kako počasi vendar vztrajno, napreduje za nami.



Mehka pot iz gozda se spremeni v stezico na kateri je veliko »mastnih« kamnov, zaradi prekritosti z blatom zato previden korak ni odveč, po boju s hlodom na poti, pa se vzpenjamo po delnih meliščih do Jezerskega sedla (ne tisto v KSA), kjer smo imeli postanek z malico.

Od sedla naprej pot postane slikovitejša, nekoliko bolj izpostavljena in zamamiva. Prečimo pod izbočeno skalo proti delu, kjer je tehnično najzahtevnejši del poti; po pet metrski skalni odstavek, ki smo ga brez težav preplezali.

Preostala nam so samo še vršna pobočja Jerebice, kjer smo se potikali po stezicah med travami in skalami, medtem, ko so izginjale še zadnje meglice z vrha.

Na vrhu smo si privoščili zasluženo malico in uživanje v razgledih velikanov: Jalovca, Mangarta, Viša, Montaža in seveda Rabeljskega jezera. Po fotografiranju in neuspelem iskanju žiga pa sklenemo, da se začnemo vračati, kajti ozračje je bilo vse bolj vroče in zopet so se začele pojavljati meglice.

Sestop v dolino smo opravili po isti poti brez težav, čeprav se nam jutranje želje o suhi stezi niso uresničile. V dolini pa se srečamo s trojico, ki nam pove kako so oni preživeli dan in pokazalo se je dejstvo, da ne rabiš iti najvišje, najzahtevnejše ali najhitreje, da si v hribih lahko srečen.

Do naslednjič: Z goró naprej…

Nazaj na seznam

Spletna stran PD Kranjski gamsi uporablja piškotke za zagotavljanje najboljše možne spletne izkušnje.

Razumem