Prosimo, počakajte...
Prosimo, počakajte...
V teh dnevih je naša narava že čisto v jesenskih barvah in temo primerno se hodi na take in drugačne vrhove, ki ponujajo zares barvite razglede. Še dober mesec nazaj je bilo vse zeleno, sedaj pa v mnogih odtenkih rjave, rumene, oranžne, rdeče… In tudi naš obisk raztegnjene gore je prinesel to in še več.
Stegovnik je zaradi svoje oblike zanimiv vrh, s katerega imamo pogled na mnogo vrhov, od malih in velikih. Da ne bi bili prezgodnji za barvite poglede, smo ob uri sončnega vzhoda šele začeli hoditi. Štirje smo se opogumili in začeli premagovati višinske metre. Četudi v senci je pot ponudila svojo paleto barv, ko smo pa prišli višje do manjše jase, smo lahko že ugledali vrh v objemu sonca.
Da je bila pot še bolj zanimiva, smo jo ubrali skozi naravna okna v levem delu vrha. Nekaj kolovoza, neoznačene steze in kaj kmalu nas je pričakal balvan ter poleg markacija, ki nas je prijazno vabila po poti. Pri oknih smo se nekaj časa zadržali, saj ta naravni pojav ne vidiš vsak dan.
Nato nas je markacija vodila naprej zadaj za grebenom. Mešani gozd se počasi prevesi v iglastega in s hitrim napredovanjem že prispemo v delno ruševje in na začetek grebena. Prvi pogledi naokrog so bili balzam za oči za vsakega od nas. V daljavi smo lahko še videli, kako se Avstrija kopa v megli. Greben Košute se nam je smejal, vabil, da pridemo. Storžič s svojo mogočnostjo je tudi vabil…
Pot po grebenu je bila prijetna, vetriča skoraj ni bilo, dišalo je po borovcih in glede na to, da je bil vikend, smo bili prvopristopniki. Na najvišji točki smo posedeli, martinčkali, ni nam bilo hudega. Bil je popoln dan.
Povratek smo opravili v drugo stran, kjer gre pa markirana pot z istega izhodišča. Pot tako za gor je tudi za dol potekala skozi gozd. Vmes nekaj križišč z drugih izhodišč, nekaj mravljišč, gob, macesnov… Jesen je v polnem razmahu.
Krog smo sklenili na jasi, kjer smo se odcepili sprva, zadnji metri so pa ponovni šli po kolovozu do izhodišča. Zadovoljni smo se ustavili še v gostišču Kanonir, skupaj dorekli nekaj besed pod jesenskim soncem, nato pa se zadovoljni odšli vsak v svoj domači kraj.
Z dobro voljo naprej.
spisal: Andrej P.
Nazaj na seznam