Prosimo, počakajte...
Prosimo, počakajte...
Nova sončna sobota, nov dan za obisk gora. Tokrat smo se prek karavanškega predora odpravili na Tirolsko in sicer v osrčje Lienških dolomitov.
Deset gamsov se nas je zbralo na parkirišču pod Lienško dolomitsko kočo, kjer je bilo naše izhodišče ture, do katerega se pripeljemo po plačljivi cesti (9 eur).
Zbrani in opremljeni smo odrinili s parkirišča mimo Lienške koče, ki stoji na prepadnem robu in se po cesti napotili proti Karsbadski koči ter ledeniškemu jezeru Laserzse. Prvi del poti nas je poleg ceste vodil skozi gost macesnov gozd, ki pa se je z višino vse bolj redčil in odpiral poglede na mogočna ostenja okoli nas.
Po dobrih dveh tretjinah vzpona smo se na razpotju ustavili in se razdelili na dve skupini. Ena manjša skupina je nadaljevala pot po klasični poti proti koči in jezeru ter nato po strmi pohodni poti na malo Laserzwand 2568nm, druga skupina pa je pot opravila po ferati (težavnost C/D).
Manjša pohodniška skupina je naredila postanek poleg koče in se nato po kratkih okljukah odpravila na strmo a razgledno pot, medtem, ko je druga skupina plezala na vrh po drugi strani gore. Na vrhu male Laserzwand smo bili pohodniki malo hitrejši, saj so prvi feratarji prišli za nami, ko smo že uživali v prekrasnih razgledih.
Potem, ko smo se vsi srečali na vrhu in po okrepčilu smo nadaljevali pot do sedla in se po okljukih povzpeli na veliko Laserzwand 2614 nm, kjer se odprejo razgledi na Karnijce, Dolomite, Visoke Ture...
Že med hojo proti prvem vrhu smo gledali proti enem lepemu križu in iz te strani nas je pot kar vabila do njega in Gamsi takega vabila ne izpustijo. Spet malo dol in po grebenski poti do Laserzvand Schottner spitze 2633 nm na katero je treba na koncu poplezati a splačalo se je.
Še druga skupinska fotografija in spust protri V. in M. Laserzvand in naprej pod Rdeči turn, tam so trije člani izrazili željo da bi šli še do Velike Sandspitze 2772 nm in ločili smo se, ostalih sedem se nas je vrnilo po strmem bregu in čez melišče do ledeniškega jezera Laserzsee 2240m, se malo nadihali in odšli do koče.
Tam smo si privoščili okrepčilo (carski praženec je res odličen ), nato pa smo počakali še ostale tri člane, da so se vrnili do koče. Ker je bilo že prej jasno, da jih 6 ostane v koči in drugi dan še nadaljujejo s feratanjem, smo se tam poslovili in se po cesti odpravili proti izhodišču, ki smo ga po, debeli uri in vročini, dosegi. Čakala nas je še vožnja domov.
Kdor še ni bil tam vam priporočamo, da se podate v te kraje, kajti za vse se najde nekaj, za pohodnike, feratarje in plezalce pa tudi gorske kolesarje. Aja, pa še nekaj glede na standard v Avstriji so cene nižje za spanje, hrano in pijačo kot v domačih planinskih kočah, da o parkirninah sploh ne izgubljamo besed in nečudi, da se Gamsi potepamo povsod naokoli, kajti obisk gora v tujini je za povprečnega slovenskega planinca žal cenejši kot doma, pa še kaj novega se doživi. Zato naslednja tura Gamsov v tujini zagotovo spet bo ... kmalu.