Prosimo, počakajte...
Prosimo, počakajte...
Današnja prva sobota v mesecu je zaznamovala sprva mešane občutke, ko smo se podali z Razdrtega proti Nanosu. Bilo je vlažno in blatno, megleno in turobno. Ker je bilo pri Vojku odprto, smo jo 12 (dvanajst) pohodnikov v želji po hoji in dobri volji vseeno ucvrli proti Pleši.
Med potjo se je vreme obnašalo sila dinamično in sčasoma je pogledal skozi oblake in meglice tudi sonce, kar nas je navdalo z optimizmom. Seveda je prva sobota namenjena lahkim potem in mi smo šli po bližnjici naokrog do Nanosa.
Pot skozi gozdove z občasnimi razgledi na avtocesto v Vipavsko dolino je bila znosna po včerajšnjem dežju. Bližje zgornjim naravnim pročeljem Nanoške planote se je začelo precej trgati v ozračju in imeli smo res čudovite razglede.
V daljavi se nam je prikazal tudi sv. Hieronim oz. njegova posvečena rezidenca. Pot smo nadaljevali do Vojka pod Plešo, kjer smo si odpočili in okrepčali. Okrog koče je kljub lahkim razmeram bilo malce ledeno in če si bil manj previden, te je zaneslo.
Nato smo odšli do oddajnikov, kjer smo si lahko od daleč ogledali požgane travničke, dolino z meglo in nekaj oken po deželi.
Za nazaj smo izlet začinili z manjšim dodatnim vzponom na Grmado, razgleden vrh v bližini Pleše, kjer imamo pogled vsenaokrog, če je le vreme prida.
Vreme se je med našo hojo nazaj do Razdrtega stalno spreminjalo in Nanos je danes pokazal zanimivo kuliso razgledov, ki jih nismo vedno vajeni.
Do naslednjega snidenja...
spisal: Andrej P.
Nazaj na seznam