Prosimo, počakajte...
Prosimo, počakajte...
Tokratna tura je bila prav posebna, namreč organiziral jo je tačas najstarejši gams, ki nas je člane povabil na svoj domač teren. In kje ima ata gams svoj teren, ja na kuclih nad Preddvorom.
Tako smo se v soboto zjutraj dobili na parkirišču v Spodnji Kokri, kjer je bilo izhodišče ture. Tu smo se pripravili in dobre volje odrinili v smeri Čemšenika. V zmernem tempu skozi gozdno pot smo se dvigali proti domu na Čemšeniku.
Malo pred domom pa nas je ata gams, tako kot se za gamse spodobi, odpeljal po strmi poti proti Javorjevem vrhu. Višje smo se dvigali manj je bilo megle in sončni žarki so počasi prodirali proti nam.
Med pogovorom je pot mimo Babe do sedla pri Potoški gori minila zelo hitro, sledil je še zaključni vzpon do Javorjevega vrha, kjer nas je pričakalo toplo sonce in lepi razgledi na Kamniško Savinjske Alpe in megleno morje pod nami.
Po zaužitih sončnih žarkih in razgledih ter obligatornem fotografiranju smo se spustili po isti poti do sedla pri Potoški gori in se pod njo spustili do razgledišča nad Svetim Jakobom. Razgledišče je bilo žal v megli tako da razgleda skoraj ni bilo in dokaj hitro smo nadaljevali do koče na Jakobu.
Tam smo si privoščili kavo in okrepčilo in se pogovorili o utrinkih nato pa nadaljevali pot proti Mihčevim kopiščem in po manjših orijentacijskih težavah ata gamsa, naprej do Babe, kjer smo si še enkrat ogledali prelepo okolico in se nato po drugi, gozdno strmi poti, spustili proti domu na Čemšeniku.
Pri domu smo se ustavili na pozno popoldansko kosilo in analizo ture. V prijetni koči, ki je bila kar obiskana, sta nam oskrbnika pripravila vrhunske jedi (kdor ima čas naj se gre prepričat, hrana tam je odlična, prav tako pa prijaznost oskrbnikov) in kar nismo se mogli odtrgati od koče.
A vsaka lepa stvar se enkrat konča in sledil je še kratek spust do izhodišča in prva tura najstarejšega gamsa se je zaključila v dobrem vzdušju z lepimi spomini, ter obljubo ata gamsa, da nas naslednje leto spet odpelje po svojih poteh.
Nazaj na seznam