Prosimo, počakajte...
Prosimo, počakajte...
Nov teden, nova pošihtnica… Tokrat nas je pot popeljala v skupino Krvavca, na dva vrhova, najprej na Košutno in takoj zatem še na bližnji vrh Kompotelo. Oba skoraj 2000 m visoka.
Na izhodišču se nas je zbralo 7 članov. Pridružila se nam je tudi vodja skupnosti sprehajalcev, Teja Štefančič, ki se je odlično vključila v družbi pošihtarjev in nam tudi zaupala pretekle izkušnje z odprav.
S planine Jezerca smo se odpravili v še dokaj nestabilnem vremenu proti Kriški planini pod Krvavcem. Oblaki so se smukali sem ter tja, že skoraj nakazovali, da bi se malo tudi ulili na nas. Vendar se je z vsakim korakom vreme izboljševalo in bližje, ko smo bili planini Koren, vse bolj se je bistrilo nad nami. Opoldanska fronta je kar dodobra spucala ozračje in bilo je res čudovito vse naokrog.
Na planini Koren smo se podružili ob kravah in bikih, kar dober ducat jih je bilo, nekatere so se pasle kar na pragu »vesele« okrepčevalnice… No, analiza je potekala za nazaj pri koči… Od tu smo prečili krajši zahtevnejši del do planine Košutne. Večina jih gre od planine Koren naravnost, mi smo pa naredili malenkost daljši ovinek, saj je bil naš primarni cilj vrh Košutne.
Zahtevni del je hitro minil, bil je res kratek, nato pa zopet razgled na naslednjo planino, planino Košutno pod vrhom Košutne, kjer stojita kapelica in manjša zidana koča. V tem času so se ravno podile meglice čez planino, res idilično in fotogenično. Na kratko smo si pogledali tudi razgled v Kamniški okraj, nato pa proti vrhu. Pot nas je vodila mimo ruševja in travnikov, polnih gorskih cvetlic. Polni razcvet in raj za botanike in ljubitelje cvetja.
Svet med vrhovi Košutne, Kompotele in vrha Korena je poln travničkov, ruševja in skal, zato moraš pozorno oprezati za markacijami in vrh Košutne je eden takih, ko hitro lahko zaideš s poti. A vrh smo hitro našli, naredili kratko pavzo, nato pa naprej, sklepčni, do Kompotele, kjer je čudovita terasa na Kamniško-Savinjske alpe. Do časa se je res dodobra razkadilo in najvišji vrhovi so prišli iz oblakov. Kot nalašč nas je pričakalo. Od tu smo tudi pogledovali proti raznoraznim vrhovom, nekateri so se tudi izobraževali na ta račun. Nato pa nazaj…
Povratek smo opravili po klasiki iz Jezerc. In se zopet ustavili na planini Koren. Prijetno poletno na ta večer. Ko smo se vračali proti Kriški planini, so se vmes zopet nabrali oblaki. Za Storžcem je bila že nova fronta, saj se je bliskalo tam zadaj. Ampak nas ni več skrbelo, bili smo že skoraj na varnem z prijetnimi občutki, z eno avanturo več, za en lep spomin več.
