Prosimo, počakajte...
Prosimo, počakajte...
Čeprav je bila sezona dopustov že v polnem razmahu in je bilo za pohod treba vstati zelo zgodaj, smo se prvo julijsko nedeljo štirje člani društva skupaj z našo štirinožno spremljevalko, psičko Žano, podali v Zahodne Julijske Alpe. Naš cilj sta bila Batognica in Krn, vrhova, ki sta pred dobrim stoletjem predstavljala prizorišče enih najkrvavejših in najsrditejših bojev soške fronte.
Ob prvih sončnih žarkih smo v prijetnem jutranjem hladu krenili s planine Kuhinja ter se usmerili proti škrbini pod Rdečim robom. Po krajšem postanku smo pot nadaljevali skozi dolino med Maselnikom in Malim vrhom na eni strani ter Vrhom nad Peski na drugi. Ob poti smo opazovali Jezero v Lužnici, ki je bilo zaradi dolgotrajnega sušnega obdobja precej izsušeno.
Na Batogniško sedlo smo prispeli po prijetni gorski poti, zadnjih nekaj minut do vrha Batognice pa nam je družbo delala številna čreda ovac. Na vrhu smo si privoščili krajši počitek, malico in fotografiranje ter uživali v razgledih na okoliške vrhove.
Sledil je kratek, nekoliko zahtevnejši spust v Krnsko škrbino, od tam pa strm vzpon na Krn (2.244 m), najjužnejši slovenski dvatisočak. Na vrhu smo si vzeli čas za počitek, prijeten klepet z drugimi planinci ter občudovanje razgledov na Julijske Alpe in okoliške vrhove.
Po zasluženem oddihu je sledil še sestop do izhodišča. Pot z vrha Krna proti planini Kuhinja velja za eno manj prijetnih, saj se v številnih okljukih spušča po strmem travnatem pobočju. Med potjo so nam družbo delale črede krav, ki so se mirno pasle na prostranih travnikih južnih pobočij Krna.
Za nami je ostal lep planinski dan, ki je združil prijetno druženje, bogato zgodovinsko dediščino in čudovite razglede. Takšni izleti nas vedno znova opomnijo, da gore niso le prostor rekreacije, temveč tudi kraj, kjer se prepletata naravna lepota in zgodovina.