Prosimo, počakajte...
Prosimo, počakajte...
Zahtevne ture se v teh časih še rade postavijo na snežne podlage. Tokrat je bil v planu Kalški greben, ki s svojimi mogočnimi 2224 m nad morjem ponuja izvrstne razglede.
Pričeli smo na Jezercih pod Krvavcem, zbranih 8 oseb, opremljeni za sneg. Krenili smo jo po klasiki, čez Kriško do planine Koren in naprej do križišča. Vreme se je vsako minuto izboljševalo. Zjutraj nas je pričakala oblačnost, katera se je pa kmalu razkadila. Sicer so meglice vseeno švigale sem ter tja, ampak brez panike, niso nas zakadile.
Od križišča naprej nas je božalo sonce, razgledi so bili nepozabni. In potem smo šli naprej do vrha Korena. Bilo je le nekaj rahlega piša, po napovedih bi moralo biti močneje. Meglice so se še vedno smukale okrog Grintavcev, pričakovano, a v daljavi Triglav brez oblačka…
Naslednja faza je bila sestop do sedla Škrbina, do naslednjega letnega razpotja. Če smo že prej rabili dereze, je tukaj bil potreben še cepin, namreč spust ni šel ravno po ravnem, ampak se je naklon povečal. Nekateri se niso čutili zmožne prečiti tega dela in so raje obrnili in si izlet še vedno dobro popestrili z naskokom na priljubljeno teraso Kompotelo, del skupine je pa šel naprej po zastavljeni poti.
Prečenje smo prehodili z veliko mero previdnosti, sam sneg je bil sicer uležan, na našo srečo. Proti razpotju in še naprej je pot potekala brez težav. Sicer spust ni bil najbolj po godu vsem, ker smo spustili za kakih dobrih višinskih 150 m, so pa razgledi naprej popravili grenak vtis.
Pot se sicer zmerno vzpenja proti vrhu, kar bi se komu resda malo zamerila, ampak vreme je dobro odigral svojo vlogo, za povrhu je pa tudi začelo malo pihati. Zima še ni rekla zadnje.
Vrh je ponudil čudovite razglede daleč daleč naokrog. In kljub vetru smo si malo naužili razgledov. Dan pripravljen za nas, da ga izkoristimo.
Sestop je potekal po isti poti, z nekaj težavami sedaj. Ker se je ozračje dodobra ogrelo, tudi v gorah, je bil sneg že bolj neroden naprem jutranjemu, ki je bil še trd. Ampak ni nas ustavilo, tudi vzpon čez težji del je šel zelo dobro. Ostalo pa kot po maslu, z nekaj blata pri Kriški planini, ampak kaj hočemo, ko pomlad zdaj res lahko trka na vrata.
Za nekatere prvi Kalški greben in to še v zimskih razmerah, ostali pa z željo v svojih srcih, da ga osvojijo. Ker vsak vrh ima svojo dušo.
Nazaj na seznam