Prosimo, počakajte...
Prosimo, počakajte...
Za obeležitev pete obletnice, ustanovitve društva smo si izbrali prav posebno turo z vidika našega mladega društva in se za začetek septembra odločili za dvodnevno turo (prvič v mladi zgodovini društva čez 3000 m) na 3086 m visoki Sauleck. ( pogorje Ankogel, Visoke ture - Avstrija).
In ker smo se odločili za dvodnevno turo, smo se v soboto dokaj pozno zbrali v Kranju 10.15, ker je bilo do izhodišča le dve uri vožnje. In tako smo se preko karavanškega predora, mimo Beljaka in Spitala, peljali v Mallnitz, mestece ki leži že v Nacionalnem parku Visoke ture in se iz njega po ozki cesti dvignili do izhodišča na planino Dosen, in na urejenem plačljivem parkirišču opravili priprave na turo.
Ob 13 uri smo začeli vzpon po planini Dosen, in se po markirani poti odpravilo proti cilju dneva Arthur von Schmid haus na 2281 nm. Po slikoviti planini že na začetku je muzejska vodna žaga, obdano z okoliškimi hribi z slapom, temno zelenimi pašniki, smo najprej po cesti prišli do Konrad hutte ki leži na 1600 m višine in ob njej je slikovito jezerce v katerega se izliva slap. Od koče naprej pelje steza, ki za jezerom zavije levo in se začne precej strmo dvigniti skozi gozd a pot v okljukih vedno sledi potoku, tako da je bilo vzpenjanje v prijetnem hladu.
Po dobri uri smo prišli do osrčja planine in pastirskega stana kjer smo naredili krajši postanek in uživali v razgledih ki so se začeli odpirati na planini na višini cca 1950 nm, tam se je pot spet položila in ob potoku čez slikovito pokrajno z brvmi in zanimivim rastlinjem je prav prijetna, po dobre pol ure hoje, ko izginejo še zadnja drevesa in skoraj vsa vegetacija se je pot spet strmo dvignila po okljukih in nas pripeljala na vrh planine Dosen, ob istoimensko jezero ob katerem stoji koča Arthur von Schmid. Koča postavljena davnega leta 1911 je lepo urejena in osebje v njej je bilo zelo prijazno. Po namestitvi v koči smo si ogledali jezero in okolico, ter na hitro, ko so se malo odmaknili oblaki videli tudi končni cilj Sauleck. Sledila je večerja in druženje ter nato spanje.
V nedeljo zjutraj smo se zbudili v kraljevsko vreme, že sprehod pred zajtrkom je nakazal zelo lep dan. Po zajtrku smo se opremili in odpravili na pot, z pogledom na končni cilj, križ po vrhom. Pot od koče ob jezeru se je strmo dvignila za cca 200 metrov po skalnih ploščah in nato je sledilo dolgo prečenje z kratkimi vzponi do višine cca 2850 m potem je pot spet strmo zavila proti vrhu.
Sredi zadnjega vzpona smo si nadeli čelade in pospravili palice, ker si je bilo potrebno na nekaterih mestih pomagati z rokami in po slabih 3 urah dosegli razgledni vrh in se nato spustil malo nižje na drugo stran, kjer na vrh pelje ferata d-e do križa. Uživali smo v skorajšnjem brezvetrju, obsijani z soncem v prijetni temparaturi z fenomenalnimi razgledi na okolico v daljavi tudi na najvišjo goro Avstrije (Grosglockner/ Veliki klek). Po fotografiranju smo si privoščili malico ter kar nekaj časa še uživali v razgledih.
Sledil je spust najprej po kamnitih ploščah pa delno po melišču in nato skoraj eno uro in pol hoje po kamnitih stopnicah, kajti narava je tako zložila skale da imaš občutek hoje po položenih ploščah.
Pri koči smo se ustavili, ter se osvežili in nadaljevali spust proti izhodišču po lepi slikoviti poti. Na izhodišču smo si privoščili še mrzlo pijačo in se pomenili o doživetem, ter sklenili, da v koledar za 2025 dodamo novo turo nad 3000 m.
poročilo pripravil: Aleš T.
Nazaj na seznam