Prosimo, počakajte...
Prosimo, počakajte...
Že zgodaj zjutraj mi prijateljica piše naj grem ven in pogledam v nebo. Nebo je bilo jasno in svetila je luna, ki je imela velik kolobar. Po deževnem tednu je bilo lepo uzreti v luno in jasno nebo, z mislijo na sončen dan.
Po zajtrku in kavi se pripravim in odpravim v pričakovanju lepega dne. V Radovljici se presedem k Barbi v avto, saj je ona peljala, ker je imela s seboj tudi psičko Coro. Pobereva še Martino in se odpeljemo proti Kranju, kjer so čakali še ostali člani društva. Tako smo se vsi zbrani odpeljali na Zg. Jezersko. Za vstop v dolino je zapornica, kjer se proti plačilu z avtomobilom lahko pripelješ do konca doline in začetka planinske poti.
Dolina je tako prelepa, da sta se Andrej in Klemen odločila, da avto pustita pred zapornico in se peš podata po dolini Ravenske Kočne, saj časa je bilo dovolj.
Ko smo bili vsi pripravljeni in zbrani smo veselo krenili na pot in po nekaj korakih nas je tabla že usmerila desno na pešpot, markirano 2 uri in 15 minut. Nato pa se je pravi vzpon začel, hoja po strmi, a senčni poti nas je pripeljala na Jenkovo planino.
Že na Jenkovi planini je bil naš trud nagrajen, saj se nam je odprl čudovit zimski pogled že s soncem obsijan Grintovec in Kočna in prvič tudi na naš cilj Goli vrh. Na planini smo malo postali in se naužili zimskih radosti. Sledilo je še dobre pol ure strmega vzpona skozi gozd v pravi zimski idili.
Med hojo smo velikokrat ozrli na Veliko Babo, deset metrov pod vrhom pa se gozd kar naenkrat konča in že smo ugledali vrh s križem imenovan Goli vrh, domačini pa ga poimenujejo tudi Kačji vrh.
Goli vrh je eden lepših in verjetno najbolj popularen razglednik nad Jezerskim. Vrh nam je ponudil razglede bližnjih Kamniško - Savinjskih vršacev, pogled pa je segel vse do Triglava.
Po vseh teh razgledih in fotografiranj je sledil še z veliko pazljivostjo sestop po isti poti nazaj čez Jenkovo planino do parkirišča, od kjer smo se zadovoljni odpeljali na analizo ture v gostilno Kočno.
Marijeta J.S.
Nazaj na seznam