Prosimo, počakajte...
Spet lepa nedelja in čas za pobeg novim dogodivščinam naproti. Tokrat smo se zjutraj zbrali na standardnem mestu in se preko Jezerskega odpeljali v Avstrijo, natančneje mimo Železne kaple do sedla Šajda, kjer je bilo izhodišče ture.
Tokratni cilj je bil manj obljuden dvatisočak v Karavankah in sicer 2017 m visoki Kravji vrh/ Kuhberg. Iz sedla Šajda, kjer smo parkirali, smo po široki makadamski poti v zmernem tempu pričeli vzpon.
Po nekaj sto metrih cesta preide v gozd in se po okljukih dviga, mi pa smo s ceste zavili na markirano stezo in nato cesto prečkali devetkrat, preden je nato peš pot dokončno zavila v redek gozd.
Med vzponom smo vseeno lahko opazovali greben Košute, ki se je kopal v jutranji oblačnosti in megli nato, ko smo bili višje, pa v soncu.
Po skoraj dveh urah hoje, po okljukih in gozdu, smo dosegli pašno ograjo in pašnik, kje se nam je odpiral razgled proti Obirju. Sledil je vzpon čez pašnik do sedla, na katerem smo zavili levo v ruševje, ki po neoznačeni stezi vodi do obeh vrhov Kravjega vrha.
Najprej smo prečkali višjega, ter nato nadaljevali proti drugemu malo nižjemu vrhu na katerem stoji križ, vpisna knjiga ter mala klopca. V sončnem vremenu smo imeli pogled na greben Košute, na vrhove nad Jezerskim, na Obir in mali Obir ter na avstrijsko Koroško.
Po zaužitih razgledih je sledil še dolg sestop po isti poti. Na izhodišču je sledila kratka analiza ture nato pa še pot domov.
Nazaj na seznam