Nalagam

Prosimo, počakajte...

Blog
PD Kranjski gamsi

Ni slabega vremena je le slaba oprema - VGN-jevski BOČ

  • Objavljeno: 10. apr 2022 ob 08:53
  • Avtor: Skrbnik

9. 4 smo se odpravili na prvi izlet varuhov gorske narave PD Kranjski Gamsi. Odpravili smo se raziskovat in spoznavat lepote Boča in njegove okolice. Kljub temu, da je bila napoved vse prej kot obetavna, se nas je izleta udeležilo kar 6 članov.

Pot smo začeli v Zgornjih Poljčanah, kjer smo se zbrali in namenili nekaj besed o Krajinskem parku Boč, ki ravno letos obeležuje 30 letnico obstoja kot krajinski park. Po gozdni učni poti, ki se počasi vzpenja med dolinici pod Bočem smo prispeli do razpotja med vrhom in planinskim domom.

Zaradi napovedanih padavin smo se odločili, da najprej obiščemo rastišči Velikonočnice, ki se nahaja tik ob planinskem domu Boč ter se kasneje v primeru suhega vremena povzpnemo še na, kot ga domačini poimenujejo »Štajerski Triglav«.

Velikonočnica

Velikonočnica nas ni pustila ravnodušne. Čeprav je nismo mogli občudovati v vsej svoji lepoti, saj so njeni listi ostali zaprti (ob sončnem vremenu se veselo nastavljajo sončnim žarkom), smo ob razumevanju njenega pomena bili vseeno impresionirani.

Po opazovanju in fotografiranju, smo si v domu pod Bočem privoščili počitek nato pa se odpravili proti vrhu.

Manjše "rastišče" Velikonočnice ob planinskem domu, kjer smo našli le še 1 primerek rastline.

RTV oddajnik (levo), desno se nahaja jeklen razgledni stolp, ki ob lepem vremenu ponuja razgled na velik del vzhodne Slovenije.

Pot nas je vodila po osojni/severni strani hriba, kjer smo si ob vzpenjanju ogledali še votlini Balunjačo ko katerem je pot dobila ime, Špelino votlino ter zahtevno plezalno pot, ki je v prvi vrsti namenjena izobraževanjem, ki potekajo v planinskem domu pod Bočem.

Špelina votlina

Tik pod vrhom pa nas je ujel napovedan dež. Po hitrem postanku na vrhu, kjer stoji jeklen razgledni stolp, ki ponuja lepe razglede na velik del Štajerske smo se po priporočilu enega izmed udeležencev pohoda odločili, da se do izhodišča vrnemo po poti, ki jo poznajo le redki.

Današnji razgledi

Kljub temu, da je sestop krojil veter ter dež, ki je bil v višjih predelih preobražen v sodro, smo vsi udeleženci varno in srečno prispeli nazaj do izhodišča, kjer smo se soglasno strinjali, da nam vreme ni tako zagodlo, kot smo mislili, da nam bo.

Veselje, kljub slabemu vremenu na vrhu Boča - "štajerskega Triglava".

Ponovno je obveljal rek »ni slabega vremena, je le slaba oprema.«

Hvala vsem udeležencem za svoj doprinos in popestritev prvega naravovarstvenega izleta PD Kranjski gamsi

 

 

 

Velikonočnica (Palsatilla Granadis)

Je stepska rastlina s svilnato žametnim stebelcem in izjemno vijoličnim cvetjem pritegne pozornost vsakega obiskovalca. Prav zaradi tega je močno izpostavljena iztrebljanju. Cveti februarja, marca ali aprila - odvisno od vremena. Je ogrožena in zaščitena rastlinska vrsta v Sloveniji.

Pri nas je bila odkrita konec 19.st in sicer na območju Ptuja, ko jo je opisal Glowacki.

Velike populacije Velikonočnice na Boču pa so bile odkrite »šele« med obema vojnama. Kmalu po koncu 2. sv. vojni, natančneje leta 1949, so jo uvrstili med zavarovane vrste (ostale kosmatince – gorski, alpski, spomladanski ter navadni pa so zavarovane šele od leta 2004)

Ker pa človeška neumnost in neodgovornost ne pozna meja so jih nabiralci, obiskovalci ter “naravovarstveniki” v naslednjih nekaj desetletjih skrčili na populacijo, ki obsega do 200 primerkov. V ta namen so člani PD Poljčane ogradili 2 rastišči (, ki so si jih na današnjem izletu ogledali) ter ob večjem, v času cvetenja velikonočnice postavili tudi gorsko stražo, ki pazi, da ljudje in zlasti psi ne zahajajo v rastišče.

Tabla, ki opozarja na rastišče Velikonočnice.

Zakaj je ogrožena?

Poleg že omenjenega pretiranega trganja in izkopavanja vzroke v ogroženosti lahko najdemo tudi v prezgodnji ter zlasti prenizki košnji travišč ter neustreznem podnebju, saj je za rastlino, ki prihaja iz precej suhih območji na Madžarskem, kjer velja za invazivno vrsto, območje pri nas preveč deževno (2x preveč dežja :D).


Kaj storiti ?

• ohranitev populacije le s vidika vzgoje

• uvedba paše ovesti oz. vsaj redna zgodnje poletna košnja

• prepoved mulčenja, gnojenja, uporabve nitkarije, nasanaja, označevanjea, raziskovanja, izpuščanje psov

Ob lepem vremenu se bohoti obiskovalcem

Nazaj na seznam

Spletna stran PD Kranjski gamsi uporablja piškotke za zagotavljanje najboljše možne spletne izkušnje.

Razumem