Nalagam

Prosimo, počakajte...

Blog
PD Kranjski gamsi

Krožna tura Stenar - Križ

  • Objavljeno: 03. avg 2020 ob 07:47
  • Avtor: Gašper K.

Zadnji petek v mesecu juliju je malo po naključju, malo pa po osebni želji zame postal dela prost dan, ki sem se ga odločil preživeti vzpenjajoč se po klancu do vrha gore. Tokrat me je pot vodila po priporočilu Bojana na ogledno turo Stenarja, ki ga bomo naslednji teden osvojili tudi s programom Letos na Triglav. Gre za 2501 meter visoko goro, ki se dviga nad dolino Vrat in nam ponuja prelepe razglede na okoliške vrhove med katerimi so Škrlatica, Razor, Bovški Gamsovec, po izbrani poti pa vseskozi omogoča tudi pogled na samega Očaka.

Zame je ta tura predstavljala zanimivo izkušnjo, saj običajno hodim v skupini ali vsaj v paru, zaradi česar je bilo navdušenje nad izvedbo ture, kljub negotovi vremenski napovedi veliko in je pripomoglo h končni izvedbi. Planincev na poti ni bilo kaj dosti, mogoče ducat, k čemer je pripomoglo dejstvo, da sem turo izvedel v petek zjutraj. Definitivno prava izbira, če se posameznik želi izogniti gneči ob koncih tedna, po drugi strani pa manjša gotovost v primeru težav. Zgodnji štart iz parkirišča pod Aljaževim domom ob 4:15 je bil po kratki noči kar nekako zahteven, saj je bilo potrebno vstajanje že ob drugi uri, od bivališča do izhodišča ture pa me je čakala še dobra ura vožnje.

Prvo uro hoje izvedel z lučko, dobro vidne oznake pa so mi omogočile, da poti nisem zgrešil. Zahvaljujoč moderni tehnologiji sem si na določenih mestih lahko zagotovil tudi dodatno potrditev, da se mi slučajno ne bi pripetil kiks pri izbiri smeri. Pot me je po makadamski gozdni poti najprej vodila globoko v dolino Vrat, kjer sem naposled zavil desno iz proti Kriškim podom in se začel vzpenjati proti Sovatni.

Vlaga v zraku je bila visoka, zaradi česar sem hitro slekel odvečne sloje oblačil in pot nadaljeval samo v kratki majici. Podobni pogoji so me tako spremljali, dokler nisem prispel do čistine pod Sovatno, kjer sem lažje zadihal. Pot do te točke je bila urejena, mogoče malce zaraščena na določenih mestih, a vseeno varno prehodna tudi z omejeno vidljivostjo.

Nadaljeval sem pot proti Sovatni, ki je hitro postala rahlo nadležna za stegna, saj je strmina na tem predelu kar precejšnja, ubrani tempo pa ni bil ravno od muh. Še preden sem prišel pod skalnate skoke sem na desni strani doline zaslišal kanji podobne zvoke. Par pogledov desno in levo pa je razkrilo, da je šlo v resnici za velikega piskajočega kozoroga, ki je bil prvi, ki sem ga srečal tisti dan.

Na poti preko Sovatne sem tudi kar nekaj časa porabil za nabiranje fotografij dobro vidne severne stene Triglava, ki se je prebujala ob žarkih jutranjega sonca, ob tem pa tudi rahlo zašel iz poti, saj so uhojene poti po grušču precej enotne tako, da planinec hitro zgreši kakšno od oznak. Po uspešni vrnitvi na pravo pot sem se začel vzpenjati po skalnatih skokih. Tu in tam je bil potreben bolj pogumen korak in celo nekaj plezanja, a to ni predstavljalo velike ovire, saj se je počasi že odpiral tudi pogled na položen svet pod Stenarjem.

Prečenje tega predela je bilo prijetno in precej zanimivo, saj so me po poti vseskozi spremljali kozorogi, ki sem jih naštel preko deset. Bližnjim srečanjem sem se previdno izognil, saj so samci ob prehitrem približevanju hitro začeli žvižgati in poditi okoliški podmladek in samice, sami pa so se postavljali s svojim mogočnim rogovjem. Kar nekaj ovinkov kasneje sem se nato znašel na razpotju proti Stenarju in Križu in pot nadaljeval po desni strani, kjer sem prečil nekaj grudastih predelov in dve melišči, nato pa sem se povzpel še po steni, ki je zahtevala tudi nekaj plezanja.

Pri vzponu na plato pod Stenarjem sem na licih začutil tudi prve sončne žarke in naredil premor ter nanesel zaščitno kremo. Še zadnji vzpon in znašel sem se na samem vrhu Stenarja. Kar nekaj časa sem na vrhu prebil sam, nato pa se mi je pridružil še par planincev, s katerima sem prijetno pokramljal in nato nadaljeval pot.

Ob prihodu na vrh Stenarja je bila moja naloga ogledne ture zaključena, sam pa sem želel turo še malo začiniti in sem se napotil še na sosednji Križ. Pot na križ je zahtevala tudi uporabo čelade, saj so pobočja pod Goro bolj krušna, prejšnje leto pa se je zgodil tudi podor, na katerega sem bil opozorjen predhodno. Poročam lahko, da je kljub vsemu pot do Križa prehodna in do določene mere varna, saj se srečamo tudi z nekaj prepadnimi mesti.

V zadnjem delu je pot zaradi omenjenega podora tudi rahlo spremenjena, a situacija ni izredna, vzpon pa ni prezahteven. Ob osvojenem drugem vrhu sem se nato vprašal kako in kam nadaljevati. Načrtoval sem preverbo in spoznavanje krožne ture, mikal pa me je tudi obisk še kakšnega od sosednjih vrhov, a se je vremenska situacija začela že spreminjati.

Nabiranje oblakov okrog vrhov okoliških gora mi je dalo vedeti, da je čas za sestop. Tokrat pa jo nisem ubral preko Sovatne, temveč preko Bovških vratc, mimo Bivaka IV in nato v dolino preko Kopišča. Pot je bila od začetka precej zanimiva, saj se spuščamo po platoju in hitro napravimo veliko razdaljo.

Po srečanju z Bivakom IV pa se situacija obrne, saj se pot precej strmo spušča, teren pa je pogosto prepreden z drobirjem in je portrebna dodatna previdnost da preprečimo neželene zdrse. Kmalu sem se nato ponovno srečal z gozdno mejo, kjer pa sta se začeli višati tudi temperatura in zračna vlažnost. Tako je bil pot v dolino po gozdu zelo podobna tej ob jutranji uri, le da je bila vidljivost malo boljša. Pri spustu sem se lahko naužil pogledov na okoliške gore, kot tudi na osvojena vrhova, ob spustu v dolino pa se je ponovno odprl tudi pogled na severno steno Triglava, ki pa je bil ob koncu spusta že ovit v oblake.

Še zadnjih nekaj metrov me je ločilo od parkirišča, nato pa sem si privoščil še nagradno turo na manjši, a zato nič manj zahteven vrh. Uspešno zaključena ogledno-raziskovalna tura mi je tako prinesla kar nekaj lepih trenutkov, predvsem pa gotovost, da bomo kot skupina pot lahko opravili varno in brez večjih težav.

Nazaj na seznam

Spletna stran PD Kranjski gamsi uporablja piškotke za zagotavljanje najboljše možne spletne izkušnje.

Razumem