Roblekov dom na Begunjščici

• Objavljeno: 26. apr 2021 ob 10:34
• Avtor: Gašper K.

Včasih ti že jutro pove, da bo dan čudovit in prav to se je zgodilo to soboto. Na dan odprave na Roblekov dom na Begunjščici je udeležencem jutranje sonce pričaralo lepe razglede proti Očaku in sosednjim goram že po poti proti izhodišču. Tam se je zbralo 8 planincev in dve planinki, vsi veseli in napolnjeni z elanom ob nedavnem sproščanju ukrepov, ki so preprečevali prosto gibanje po državi.

Pot smo začeli v senčni legi, ki je onemogočala, da bi se naužili razgledov že na začetku poti, a kaj kmalu smo se dvignili dovolj visoko, da je izmed gozdnih debel začelo kakti sonce in nam nagajati ob našem vzponu.

Malo prehiter začetek nas je hitro zagrel, nato pa smo tempo upočasnili in složno nadaljevali pot, ki se je ves čas vila skozi gozd. Par vmesnih kratkih postankov in mimo Planine Planince, smo se znašli nekje na polovici poti s prvim premorom na Poljški Planini, kjer smo se osvežili in pripravili na drug del vzpona.

Od tu naprej je pot postala malo bolj zahtevna, saj je klanec spremenil naklon nam v škodo, a nič zato, vztrajnost velja, Gamsi pa se ne damo kar tako. Tako smo odsopihali proti našemu cilju, nekje na prvi tretjini drugega dela pa nas je presenetila znatna količina snega.

Potreben je bil bolj previden korak, saj je bila podlaga precej shojena in drčava. Kljub manj ugodni razmeri smo vseeno uspešno in varno naposled stopili na jaso pod Roblekovim domom, kjer smo bili okronani s prečudovitimi razgledi, in izjemnimi vremenskimi razmerami.

Postanek pred domom nam je dovolil, da si odpočijemo, se okrepčamo, se naužijemo krasnega sonca in da, seveda, naredimo zalogo fotografij za lepe spomine. Razprava ob postanku je šla na temo društvenih dejavnosti in planinarjenja, predvsem v okviru prihajajočih dogodkov, saj je bila kar velika količina udeležencev novih članov, ki so se društvu pridružili pred kratkim.

Z nasmejanimi obrazi in zadovoljstvom smo se nato odpravili v dolino. Seveda je bila pot v obratno smer najprej malo bolj adrenalinska zaradi snežne podlage, a smo vsi varno in brez poškodb prispeli do kopne podlage, ki je omogočala boljši oprijem in bolj zagnano hojo. Še par korakov čez drn in strn, pa tudi malo po cesti, in že smo se znašli na izhodišču, kjer smo si pomahali v slovo z zadovoljnimi obrazi, ki so uspešno premagali klanec in dosegli dnevni cilj.

Nekateri so se odpravili domov, nekateri pa so vzeli še dodatno pot pod noge, saj so se v skupinski klepetalnici kmalu znašle slike teh istih udeležencev in udeleženk, ki so osvojili v istem dnevu še dodaten vrh ali dva. Vsekakor uspešen in lep dan za planinarjenje, sploh če so tvoja družba Kranjski Gamsi. :D

“Z goro naprej,” je rekla Neža, jaz pa za njo vztrajno ponavljam.

Nazaj na seznam