Prosimo, počakajte...
Zadnji dan v mesecu avgustu smo se spet odpravili v Julijske Alpe, tokrat na Italijansko stran in sicer na 2420 metrov visoki vrh Špik hude police/ Cima di Terrarosa ali ljubkovalno "kraljestvo kozorogov".
15 gamsov se nas je zbralo na izhodišču, ki je bilo na planini Pecol, na kateri je bilo ob našem, ne prav zgodnjem prihodu, že ogromno vozil in ljudi. Ko smo se pozdravili in pogovorili o poteku ture, ter se primerno opremili, smo počasi odrinili po planini najprej proti koči "Brazza" in jo v dobrih 20 minutah tudi dosegli.
Nato smo nadaljevali po pašniku do razcepa za Montaž in plezalne poti na Špik. Tu je naša skupina zavila na pohodno neoznačeno pot, ki nas je kmalu pripeljala do skalnih polic, kjer smo se ustavili na prvi krajši pavzi ter si nadeli čelade.
Najprej smo hodili po senci in pot, ki vodi po okljukah, je vseskozi lepo razgledna in v "kraljevskem" vremenu, ki smo ga imeli, smo po dobri uri hoje zakorakali iz sence na sonce in druga polovica vzpona je bila v bolj "vročem vremenu".
Po dobri polovici poti so nas začeli opazovati "domorodci kozorogi". Tempo vzpona je padel, bilo je pa na voljo ogromno lepih motivov za fotografiranje. Po dobih dveh urah in pol smo po dokaj lahki poti in premaganih 900 višincih dosegli razgledni vrh, ki pa za toliko obiska ni primeren in smo malo počakali, da smo zamenjali ljudi na vrhu, iz katerega je lep 360 stopinjski razgled. Po malici in naužitih razgledih je sledilo še skupinsko fotografiranje in počasen sestop nazaj v dolino.
Sestop je bil dobesedno počasen, ker so vseskozi kozorogi spremljali pohodnike tudi na stezi in tako ustvarjali motive za neprestano fotografiranje. Vendar smo srečno prišli nazaj v dolino in se najprej ustavili v koči, ki pa je bila nabito polna znotraj in zunaj, zato smo se spustili do parkirišča se preoblekli in se odpeljali do Rabeljskega jezera.
A glej ga zlomka ravno pri jezeru je začelo deževati in zato smo se odločili, da se vrnemo v Slovenijo in analizo naredimo v Ratečah. To smo tudi storili in se ob prijetno ohlajeni pijači pogovorili o doživetem in se v en glas strinjali, da je bila tura čudovita. Sledil je še pozdrav udeležencev in pot domov. Pa se vidimo na naslednji turi.
Nazaj na seznam