Prosimo, počakajte...
Prosimo, počakajte...
Gamsi in gamsovke (včasih le te še celo bolj kot prvi) se radi podajamo novim dogodivščinam naproti, današnji dogodek pa je bil prav to za velik delež skupine, ki se je zbrala na izhodišču na rano sobotno jutro.
Z zanimivo vremensko napovedjo v mislih in zajetno količino elana smo napadli vrh Porezna, ki je tokrat pokazal zasnežene, prevetrene in mrzle zobe, ki so vsem dodobra zmrazile predvsem ude, pa tudi kakšen nos.
Zahtevnost poti, ki smo jo ubrali je sicer nizka, a se je po poti kaj hitro pokazala potreba po uporabi tehničnih znanj, poznavanju opreme in tehnik pristopa in sestopa v zahtevnih vremenskih razmerah.
Od izhodišča do grebena je tura potekala zelo tekoče, brez večjih zapletov in dogodkov. Srečali smo se z nanosom snega, ki je čez noč zapadel na območju Porezna, ta pa je bil suh in nesprijet na ledeni podlagi, zato smo napredovali s previdnostjo. Sem in tja se je malo globlje pogreznila kakšna noga, a smo uspešno nadaljevali pot. V gozdnatem predelu grebena smo tudi že začutili prve piše vetra, ki so narekovali bolj zahtevne razmere na odprtem grebenu in samem vrhu.
Ozračje je bilo tu še jasno, zaradi česar se nam je na nekaj predelih celo nasmehnilo sonce, nastalo pa je tudi nekaj krasnih fotografij. Mraz še ni predstavljal večje ovire, oziroma dodatni sloji za zaščito še niso bili potrebni, kar pa se je zelo spremenilo ob prihodu na grebenski del ture. Na kratko bi lahko opisali ta del kot pravo zimsko pravljico.
Preden smo zakorakali na odprt predel grebena, smo se opremili z dodatnimi sloji oblačil in zaščitne opreme. Predvsem so na plano prišle debelejše rokavice, buf-i, kape, ter seveda sončna ali zaščitna očala ter vetrovke, vse to pa je prišlo zelo prav že po nekaj korakih po grebenu. Tako vremenske, kot tudi pohodne razmere so se bistveno spremenile. Srečali smo se z močnim vetrom, ki je premetaval nesprijete nanose snega, pa tudi kakšnega udeleženca ali udeleženko.
Obdala nas je megla, ki je zmanjšala vidljivost, podlaga pa se je spremenila iz relativno trdne in varne za prehod v pomrznjen sloj snega, ki je predstavljal nevarnost za zdrs. Po skupni odločitvi, da kljub zahtevnim razmeram nadaljujemo pot proti vrhu, smo tako zakorakali naproti dogodivščini spoznavanja naših sposobnosti in sposobnosti naše opreme.
Odločen korak nas je le pripeljal v zavetrje Doma na Poreznu, kjer smo si malo oddahnili in iz nahrbtnikov vzeli še zadnjo “bojno opremo”. Nadeli smo dereze in pohodne palice zamenjali za cepine, ter se odpravili do vrha, kjer so nas še vedno obdajale iste vremenske razmere in pomrznjena podlaga.
Žal nam je družbo ves čas delala megla, zaradi česar nekih dobrih razgledov nismo bili deležni, smo pa s toliko večjim veseljem skupno proslavili osvojitev vrha v tako zahtevnih razmerah, kar je bilo za nekaj udeležencev in udeleženk prvič.
Mraz in veter sta nas kaj hitro pognala proti dolini. Potrebna je bila previdnost, po eni strani zaradi uporabe derez, zaradi katerih je korak drugačen in se mu je bilo potrebno privaditi, da ni prišlo do nepotrebnega zdrsa ali poškodb, po drugi strani pa zaradi nepredvidljive podlage, ki je na kar nekaj mestih presenetila z nevarno luknjo v snegu.
Zameti snega, močan veter in megla niso popustili dokler se nismo spustili pod greben, kjer smo v bistveno bolj prijetnih razmerah pospravili dereze in cepine. Pot v dolino je nato potekala tekoče, čeprav z veliko mero previdnosti, saj je bila snežna podlaga precej drčava v celotnem poteku spusta skozi gozd. Tekom spusta pa se je nekako popravilo tudi vreme.
Med debli dreves je tako prosevalo sonce, ki je korake proti dolini spremenilo v pravi užitek. Spremenjeni vremenski pogoji so se pokazali tudi na vzdušju udeležencev, saj se je med hojo po gozdu v tako prijetnih pogojih stalno širil prijeten klepet med udeleženci in udeleženkami, ki je bil napolnjen z obilico smeha.
Po varno zaključenem sestopu smo še ocenili razmere in uspešnost ture. Splošno mnenje je bilo, da so bile razmere na grebenu zelo zahtevne, ter da je spoznavanje le teh na takšni turi prineslo s seboj obilico izkušenj in novega znanja za prihodnje ture. Vsi pa so bili zadovoljni tudi s raznolikostjo razmer, saj smo po poti srečali tako spomladanske, zimske, pa tudi malo jesenskih pogojev, zaradi česar je imela tura še toliko večjo dodano vrednost.
Hvala vsem udeleženkam in udeležencem za poučno in izkušenj polno soboto, pa do naslednjič, z besedami Neže: “Z goro naprej!”
Nazaj na seznam