Vrtača, Y žleb

• Objavljeno: 11. dec 2019 ob 18:45
• Avtor: Bojan M.

Danes praznujemo mednarodni dan gora, zato sta bili vremenska napoved in snežne razmere kot naročeni za obisk kraljice Karavank, Vrtačo.

Na Ljubelj prispem še v temi. Na poti je že takoj cca. 2 cm “škripavca”, ki ga je verjetno napihalo včeraj in tako je bilo tudi mimo Koče Vrtača in naprej do doma na Zelenici. Tu si privoščim kavo v lastni režiji, ker je bil dom (še) zaprt.

Zelenica in pogled na Spodnji plot.

Da ne bo koga presenetilo.

Malo nad Zelenico me ujame sončni vzhod, ki mi postreže prekrasno sliko vrhov v škrlatni barvi.

Škrlatni vrhovi, Vrtača, Zelenjak in Palec.

Na poti do razpotja za Suho ruševje je še vedno samo kak cm. “škripavca”, ko pa se vzpenjam skozi Suho ruševje, pa je snega vse več, tudi mesta z napihanim snegom, vendar se da napredovati popolnoma normalno, brez zimske opreme.

Prvi sončni žarki in pogled na Begunjščico.

Do balvana nad Suhim ruševjem je bila pot v brezvetrju, za njim pa je začelo malo pihati, kot ponavadi, sicer nič posebnega, vendar pri že tako nizki temperaturi, se pozna vsak sunek vetra.

Suho ruševje, v sredini Zelenjak.

Ker je šlo do balvana čisto lepo po “škripavcu”, sem naredil napako, ker nisem izkoristil ravnega terena za natikanje derez in zamenjavo palic za cepina, kar me je teplo kaj kmalu, ker so pobočja pod Vrtačo bila ledena in strma. Tukaj je bilo težje menjati opremo.

Pogled proti Palcu.

Proti Y-žlebu grem po levi strani, ker je bil sneg lepo trd in zbit, pri vstopu, pa se je začelo udirati tako, da izberem desno stran, kjer je bila (komajda) vidna gaz.

Pred vstopom v žleb.

Razmere v žlebu so bile različne, dosti je bilo napihanega snega zaradi včerajšnjega vetra, vendar se je dalo lepo napredovati, danes pa vetra ravno za vzorec. Grem po levem kraku ipsilona. Za prvi skok izberem levo varianto, kjer je bil sneg res enkraten, trd in zbit, ki kar kliče po 4x4.

Pogled navzgor na prvi skok.

Drugi skok izberem desno pot, ki je bila tudi dobra, vendar ne tako kot pri prvem.

Drugi skok, pogled nazaj. Zadaj Palec.

Malo pod izstopom visi opast, ki bi znal povzročiti komu pod njo kar nekaj težav, če se odtrga.

Opast na izstopu.

Na vrhu prava zimska idila, skoraj brezvetrje, temno modro nebo in nikjer nobenega ☺

Razgled na vrhu.

Po kratkem počitku, sestopim po južni grapi. Pri vstopu in izstopu je bil sneg še zbit, v sami grapi pa večinoma “gladka moka”. Prvega pohodnika srečam šele, ko pridem na južno “poletno” pot.

Zimska čudesa narave.

Ustavim se še pri domu na Zelenici, kjer še “rečemo kakšno”, nato pa v dolino. Hoje za celotno pot je bilo 3 h in 50 min, ki so kar prehitro minile, na tako idealen dan.

Skratka, zelo lepo preživet mednarodni dan gora v naših prelepih gorah ☺

Nazaj na seznam