Prosimo, počakajte...
Prosimo, počakajte...
Palec je cilj, ki nam ga v okviru društva prejšnje leto zaradi vremenskih razmer ni uspelo doseči, zato pa so letošnji pogoji bili skoraj nesramno dobri za obisk tega zahtevnega cilja.
Zimski čas in s tem premik ure nam je omogočil, da smo turo začeli ob relativno pozni 7. Uri zjutraj. V pričakovanju vetrovnih in oblačnih razmer smo se tako iz okolice mejnega prehoda Ljubelj odpravili proti Zelenici, ki je predstavljala našo postojanko na poti od končnega cilja. Nekako se nam je će tu svitalo, da nam bodo vremenske razmere bolj naklonjene, kot smo pričakovali, saj smo tu in tam celo ošvrknili kakšen žarek sonca na okoliških stenah.
Ogrevanje do Zelenice smo uspešno zaključili in se po kratkem premoru odpravili proti Palcu. Najprej v smeri Vrtače, nato pa na pol poti zavoj na desno proti Suhemu ruševju. Tam nas je objel veter, ki je začel pihati iz nepričakovanih smeri, zaradi česar smo se dodatno zaščitili. Sicer je bilo prisotnega tudi nekaj malega moledovanja, ko smo dodatna oblačila nadevali v zavetrju, a se je tudi to kaj kmalu spremenilo.
Med Zelenjakom in Palcem smo se nato počakali in krenili po najbolj kritičnem delu poti do vrha Palca. Nekaj kočljivih mest smo skupno premagali in prelazili. Pohvale vsem, ki ste danes pokazali pogum in zobe ter si tako omogočili stopiti na vrh.
Spust je sledil po že prej izvedeni trasi. Vmesno smo se tudi ustavili na GUC Zelenica, kjer smo si malo opomogli in na kratko analizirali turo. Tokratne udeleženke in udeleženci so bili z izvedbo zadovoljni, a so se porajale ćelje, da bi mogoče “napadli” še kakšno ferato - to pa ostane žel za kdaj drugič. Pa do naslednjič, ‘Z goro naprej!’
