Prosimo, počakajte...
Prosimo, počakajte...
Na Kordeževi glavi ali pa na najvzhodnejšem dvatisočaku v Sloveniji je tokrat gnala naše gamse v sklopu zahtevnih tur po spisku. 6 nas je bilo vseh prisotnih na izhodišču v dolini Tople, kjer so imeli včasih rudnike svinca. Peca naj bi bila sama po sebi zelo bogata s svincem in ostalimi minerali, zato je pod njo precej rovov.
Rečeno, storjeno, iz Tople smo se podali na našo pot, kjer je bil cilj premagati vsaj 1000m nadmorske višine. Sprva smo se podali skozi iglasti gozd. Sonce je bilo glede na svojo lego še dokaj nizko in senčica nam je dobro prijala vse do pristopa na Malo Peco z višino 1731m. Na tem delu smo prišli tudi do razpotja ali na sam vrh ali do doma pod Peco. Sklepčni smo šli seveda najprej do vrha, ostalo kasneje.
Ker je bila tura zahtevna, smo se podali od Male Pece naprej po zahtevnem delu, ki je bil ocenjen v »ferratta« stilu z A/B. Kmalu smo si nadeli svojo dodatno delovno opravo, čelado in samovarovalni komplet, saj je bilo nekaj delov izpostavljenih. Pristop je potekal v umirjenem slogu, da smo vsi skupaj varno prišli skozi, nekateri tudi z bogatejšo izkušnjo več, kar največ šteje, ko se hočeš umestiti v svet hribolazenja in gorništva do neke mere.
V tem delu na že taki višini, ki je bila z metri horizontalno in vertikalno vsakič bližje vrhu, naj bi bili gamsi, ki pa so danes poniknili v svoja zaklonišča. Nič ne de, počakajo za drugič, mi smo kmalu po zahtevnem delu tudi dosegli vrh.
Na vrhu nas je pričakala čudovita razgledna kulisa z seveda nekaj vetra, ravno toliko, da smo se morali obleči. Pogled je segel daleč po deželi slovenski, Koroški in Savinjski, do najvišjih vrhov Kamniško-Savinskih alp in tudi v Avstrijo, ker smo bili seveda v skrajni bližini državne meje. Tudi na klop ljubezni nismo pozabili v bližini.
Z dobro voljo smo povratek poti nadaljevali po grebenu do doma pod Peco, kjer smo si ponovno odpočili, zatem pa šli še do votline kralja Matjaža, če še vedno spi… In ja, globoko razmišlja, zato smo potihem stopicljali in ga z očmi pozdravili… in s svojimi elektronskimi napravami seveda. Potem pa nazaj v dolino Tople.
Dan je prinesel kljub dolgi vožnji iz Gorenjske, Štajerske in Koroške lepe vtise v dobri družbi. In na ponovno snidenje na naslednjem kuclju.
spisal: Andrej P.
Nazaj na seznam