Nalagam

Prosimo, počakajte...

Blog
PD Kranjski gamsi

Ribniška koča

  • Objavljeno: 01. apr 2024 ob 10:33
  • Avtor: Skrbnik

Sobota je, končno sončna in gamsi smo se tokrat zbrali na štajerskem koncu in sicer na Rogli oz. malo naprej, pred kočo na Pesku.

Malo po osmi uri zjutraj smo se dobili na izhodišču v kar lepem številu, imeli smo pa tudi štirinožno spremljevalko Koro. Ker je bilo po pripravi na turo še nekaj časa do predvidenega odhoda, smo v koči hoteli vzeti kavo, a glej ga zlomka, čeprav je delovni čas napisan, se je koča odprla šele uro kasneje in tako smo brez kave odrinili na pot.

Od koče smo po cesti krenili mimo postaje GRS po poti navzdol in se po nekaj minutah spustili do jezera Rogla, ga obšli po levi strani in se prek lesene brvi priključili na "pot po šoti", ki vodi v krajinski park Lovrenška jezera.

Pot je zavila v gozd in se kar zmerno dvigala in spuščala, šota pod nogami pa je bila na nekaterih predelih zelo prepojena z vodo, ker je bil v gozdu na senčnih predelih še sneg, ki se je ob prijetnih temperaturah topil. Na vrhu prvega klančka smo lahko opazovali nazaj smučišče Rogla, nato pa se za kar nekaj časa hoje po gozdu poslovili od razgledov.

Po dobri uri hoje smo dosegli lesene stopnice in to nam je dalo vedeti da se bližamo Lovrenškim jezerom. Na vrhu stopnic se odpre lep razgled na nizko rastje okoli jezer, za dober razgled čez vso okolico pa poskrbi razgledno informacijski stolp. Najprej smo si prebrali napisane zanimivosti in se potem dvignili na vrh stolpa in občudovali okolico. Po spustu iz stolpa smo se napotili po leseni krožni poti okoli jezer.

Po ogledu le teh nas je čakal spust po stopnicah v smeri Ribniške koče. Po spustu po stopnicah se pot položi in vseskozi niha gor in dol, dokler po pol ure hoje ne stopimo na jaso in se nam odprejo lepi razgledi na krajinski park in okoliška hribovja.

Od tu smo tudi prvič zagledali Jezerski vrh, naš cilj pred Ribniško kočo, ki pa je bil na pogled kar blizu, po časovnici na smerni tabli pa pribl. 2 uri oddaljen. Spustili smo se po jasi navzdol, prešli nazaj v gozd ter se še spuščali. Po slabi uri se pot preneha spuščati in sledil je kar zmerno strm vzpon proti Jezerskemu vrhu. Preden smo prišli na jaso pod vrhom smo si nadeli vetrovke, kajti na jasi je pihal kar močan veter. Dosegli smo vrh, na katerem je veliko obeležje NOB, se razgledali in poslikali ter prvič videli cilj današnje ture, Ribniško kočo, do katere je bilo še 15 minut.

Ko smo prišli do od sonca obsijane obnovljene koče je bilo pred njo zelo živahno, saj se je kar trlo pohodnikov, ki so prišli iz različnih smeri, vendar idila je imela ena napako, koča je bila v takem cesarskem vremenu zaprta. Glede na to, da imamo gamsi vedno polne nahrbtnike, smo si na klopcah privoščili hrano in pijačo, ki smo si jo podelili in uživali na soncu. Spotoma pa ujeli pikre pripombe na račun lastnika in najemnika koče.

Po zaužiti hrani in soncu ter obveznem fotografiranju smo se odpravili nazaj po isti poti, le da smo se pri poti nazaj prek Jezerskega vrha ustavili še pri Ribniškem jezeru ter nato pot v obratni smeri nadaljevali skozi krajinski park mimo Lovrenških jezer nazaj do izhodišča pri koči na Pesku.

Po dobrih 23 km in skoraj sedmih urah hoje smo se vrnili na izhodišče, se preoblekli in hoteli v kočo na Pesku in spet doživeli štajersko gostoljubje, kajti kočo so zaprli eno uro pred koncem navedenega časa. Tako nam ni ostalo nič drugega, kot da se usedemo v avte in se odpeljemo z Rogle v Zreče,kjer smo našli gostilno, ki je bila odprta in opravili analizo ture ter se po dolgi hoji malo okrepčali, pokramljali ter se nato malo utrujeni odpravili proti domu.

A v en glas smo se strinjali da je bila tura čudovita, tehnično sicer nezahtevna, a kar dolga, ter da si želimo že naslednjega snidenja.

Nazaj na seznam

Spletna stran PD Kranjski gamsi uporablja piškotke za zagotavljanje najboljše možne spletne izkušnje.

Razumem