Nalagam

Prosimo, počakajte...

Blog
PD Kranjski gamsi

Begunjščica - po centralni grapi

  • Objavljeno: 25. jan 2022 ob 16:22
  • Avtor: Skrbnik

Za to soboto je bilo - kot prva letošnja zelo zahtevna tura - načrtovano klišejsko grapkanje v severni steni "pogorja stoterih grap" - Begunš'ce.

To pač mora biti. Drugače v patetičnem sodobnem svetu instant gorništva nisi vreden omembe. Kaj šele množice odobravajočih všečkov, s katerimi si lahko nato napihuješ ego in upravičuješ nabavo predrage opreme... In navzgor obrnjenih palcev, srčkov ... skratka vsakršnih "lajkov" ti lahko ta razpotegnjena gora s svojim ravno dovolj visokim Velikim vrhom, ki jo že uvršča med dvatisočake, torej zagotovi kar nekaj. :)
Šalo na stran.

Četudi gamsi v naravi veljajo za previdne, če ne kar plašne živali, si ta'kranjski občasno drznemo skočiti tudi na katero izmed množično obiskanih destinacij. Po programu bi morali cepine tokrat brusiti v tako imenovanem "Ipsilonu", a so nas predvidene razmere in dejstvo, da sta bila dva udeleženca z nami prvič, preusmerili v osrednjo grapo, ali po domače "Centralko".

Začuda ta tokrat sploh ni bila sončni soboti primerno pretirano oblegana, prav tako pa se je podlaga izkazala za čisto solidno. Praktično so bile vse do izstopa na greben razmere zadovoljive in varne (razglašena je bila tudi zgolj prva plazovna stopnja). Le nekaj rahlo motečega vetra se je občasno ujelo v ostenje.

Tehnično nezahtevno napredovanje pa je enemu od udeležencev zaradi nedavno prebolelega kovida vseeno predstavljalo presenetljivo velik napor. Zdel se mi je zelo nesrečen, morda celo zgrožen nad spoznanjem kakšne posledice je na njegovih dihalih pustil zahrbtni virus.

K sreči pa mu ni primanjkovalo zdrave trme. Tako smo kljub temu, da smo se razdelili v dve skupini, in se je "taglavna" vmes lahko še pocrkljala z daljšo kavico v koči na Zelenici, naposled vsi srečno pripraskali do s soncem obsijanega grebena. Nagrada v obliki lepega razgleda in prijetnega snidenja na vrhu je bila le za odtenek skaljena zaradi zaskrbljujočega preletavanja helikopterja, ki je iskal pogrešanega turnega smučarja na severni strani Stola.

Ker se okoli razgledne plošče tokrat ni trlo toliko svežih vplivnežev, kot je tu v navadi, se nam je (predvsem pa ob pogledu na močno spihan izstopni del Šentanskega in rahlo neprepričljiv prehod do Smokuškega plazu) zahotelo okronanja vzpona v slogu tiste prave "influencerske" izkušnje. In le kako bi si jo lahko pričarali bolje, kot z intenzivnim umetniškim fotografiranjem zdaj že slavnih prevalskih čokoladnih štrukljev. Tistih... s celo Milko na vrhu.

Legenda pravi, da naj bi nastali ob naveličano-jeznem odzivu oskrbnice na začudenje in negodovanje razvajenih obiskovalcev, ko so izvedeli, da se dobi na Prevali pač le zgolj navadne štruklje, take brez vseh mogočih potrošniških dodatkov, cukrčkov, utripajočih lučk in bleščic... Kakorkoli. Tudi mi smo jih škljocnili. Pa tudi kak ustrezno pozerski "sebek" z obveznim najbolj tehnološko izpopolnjenim alpinističnim orodjem v roki ni umanjkal.

Saj res! Velja omeniti, da ob sestopu po južni strani Begunjščice zimska oprema niti z trenutek ni bila odveč. (!) V bistvu se ni čisto nikomur uspelo izogniti temu, da se ne bi bil primoran vsaj enkrat ustavljati s cepinom. Sneg je bil pač že ojužen, kar pa na rušnato-travnati naklonini ni nedolžno.

Ko smo se splazili iz Bornovih tunelov, in bili še praktično tik pred parkiriščem za prečenje snežišča na strmem melišču ponovno primorani sneti cepine z nahrbtnikov, smo se zato šalili, da bi se pa nam po takšni turi nedvomno lahko kar že priznala društvena vaja zimskega gorništva, ki je bila napovedana za naslednji dan.

No, nekateri so se je vseeno udeležili, saj izkušenj in znanja ni nikoli dovolj, spet drugi smo se morali odkupiti družinam in podobno...

Vsi pa smo bržkone še vedno čisto zadovoljni, da je bila sobota izkoriščena tako kot je bila. Tudi v bregovih, ki pogosto bolj spominjajo na nakupovalno središče, kot pa na hribovsko svetišče, se včasih namreč da doživeti čisto prijetno gorniško izkušnjo.

Nemara se je Begunjščica nekoč res imenovala Boganjščica z razlogom...

zapisal: Matej H.

Nazaj na seznam

Spletna stran PD Kranjski gamsi uporablja piškotke za zagotavljanje najboljše možne spletne izkušnje.

Razumem