Prosimo, počakajte...
Prosimo, počakajte...
Tokrat smo se na nedeljo podali k severnim sosedom in sicer na Ovčji vrh - Kozjak.
Že pred šesto uro zjutraj čakam pred Karavlo, da me ostali člani društva poberejo in se skupaj zapeljemo naprej čez Ljubelj v Avstrijo. Na glavni cesti, pri cerkvici, zavijemo levo proti Bodentalu in se zapeljemo do konca asfalta.
Ob cesti, zraven kmečkega turizma Podnar, parkiramo. Pripravljeni z ustrezno opremo in obilico dobre volje se podamo po gozdni cesti navkreber.
Makadamska cesta nas je skozi mistični gozd pripeljala do travnika, kjer se nam je odprl lep pogled proti s soncem obsijanim severnim stenam Vrtače, Zelenjaka in Palca.
Na koncu travnika nas smerokazi usmerijo desno, na pot, ki kmalu preči hudournik, ob katerem se nato vzpnemo skozi gozd vse do jase.
Tudi je strmina popustila in levo po poti preidemo iz gozda med ruševje ter prečimo melišče. Od tu naprej je pot izpostavljena padajočemu kamenju, zato si zaradi varnosti nademo čelade in se s pomočjo jeklenice spustimo najprej rahlo navzdol.
Po zavarovani poti z jeklenicami se vzpnemo po strmem skalnatem pobočju do škrbine, kjer se nahaja skrinjica z vpisno knjigo. Nato je sledil še kratek prečni vzpon in že smo bili na sedlu Vrata.
Pod sedlom, v prijetni senci, naredimo kratko pavzo, da se okrepčamo še za zadnji vzpon do vrha. Smerokaz nas pred Celovško kočo usmeri severno v travnati greben na Ovčji vrh, tega dosežemo po uhojeni stezi med gostim ruševjem in gorskim pašnikom do zelenice ob visokem križu.
Ob vzponu pa ni šlo brez pogledov po dolgem grebenu Karavank z vencem gora na grebenu, Palec, Zelenjak, Vrtača, Svačica, Srednja peč, Stol, Žirovniški Mali Stol, Vajnež, Mali vrh, Veliki vrh, ... Struška z oddaljenim grebenom zahodno do Kepe, ki pa so se hitro ovili v meglo. A z vztrajnostjo smo dočakali, da so se meglice razkadile in smo se lahko naužili lepote gora.
Smo to, kar pogosto počnemo. Vztrajnost torej ni le vrlina, ampak vaša navada. (Aristotel)
Po skupinski fotografiji smo se spustili strmo po travnatem pobočju, krožno do Celovške koče, kjer smo si na terasi le te privoščili nekaj dobrot in B vitaminov z razgledom.
Predsednik se je tukaj od nas poslovil, ker si je zaželel svojih dogodivščin z obiskom Svačice in spustom pod Vrtačo mimo Zelenice do Ljubelja. Sledil je še sestop krožno do sedla in s spustom po jeklenicah čez melišče nazaj v dolino Poden (Bodental).
S srečnim sestopom vseh članov tudi predsednika, ki smo ga pobrali na Ljubelju, smo naredili še analizo ob prijetnem druženju v gostišču Karavla.
Avtor: Marijeta J.S.
Nazaj na seznam