Nalagam

Prosimo, počakajte...

Blog
PD Kranjski gamsi

Tudi letos po znanje in izkušnje na tečaj zimskega gorništva

  • Objavljeno: 23. mar 2021 ob 09:20
  • Avtor: Gašper K.

V planinskem društvu Kranjski gamsi smo predani goram, da pa jih lahko obiščemo kadar nam poželi srce, je potrebno nabrati znanje in izkušnje. Tokrat se je nekaj naših članov in članic udeležilo tečaja zimskega gorništva v GUC Zelenica v organizaciji PD Tržič, Chera Hiking in Službe za varstvo pred snežnimi plazovi Zelenica - Tržič. Tečaj je obsegal praktično in teoretično spoznavanje zimskih razmer, opreme in tehnik za varno zimsko gorništvo, hitro posredovanje v primeru nezgode in preventivno ugotavljanje varnosti izbrane poti.

Prvi dan smo se zbrali na parkirišču ob mejnem prehodu Ljubelj, od koder smo se pod bujnim očesom vodnikov-inštruktorjev napotili proti GUC Zelenica. Približno ena ura vzpona nam je postregla z zimskimi razmerami, ki so vključevale mraz, veter in manjše snežne meteže, tako da smo udeleženci še pred pravim začetkom tečaja lahko okusili kanček zimskega gorništva.

Po vzponu smo se zbrali na prvem sestanku, kjer nam je bila razdeljena tehnična oprema. Nekateri so si sposodili več kosov, nekateri pa manj, vsi pa so bili na koncu opremljeni z plazovnim trojčkom (plazovna žolna, sonda in lopata), pravimi derezami (ne verigicami oz. derezicami, ki za gorništvo v zimskih razmerah niso primerne), čelado in cepinom (s tistim pohodniškim, daljšim, ne s krajšim, ki mu pravimo tudi ledeno orodje, ali na kratko “orodje”).

Na tem sestanku nam je postalo jasno, da so naši inštruktorji že takoj ob prvem snidenju in med prvim vzponom opazovali s kakšno opremo smo prišli na tečaj. Med prilagajanjem derez na našo obutev smo tako že slišali prve napotke glede izbire prave obutve, glede uporabe lavinskega trojčka, ter o drugi osebni opremi, ki mora biti primerna glede na razmere v katere se podajamo. Sledil je praktični del prvega dneva za katerega smo se razdelili v tri skupine.

Člani in članice PDKG smo bili v isti skupini in smo tako po vrsti spoznavali posredovanje v primeru plazu, preventivno preverjanje snežne podlage in oceno razmer, ter tehniko hoje v derezah in uporabe cepina. Na prvi postaji so nam inštruktorji predstavili uporabo lopate, sonde in plazovne žolne. Tako smo se lahko lotili “izkopa” navideznega ponesrečenca, sondiranja plazovine in uporabe plazovne žolne za namen iskanja na terenu. Podani so nam bili napotki kako se lotiti iskanja, kaj je pomembno v primeru plazu, kako ravnati kot posrednik na terenu, ter na kaj biti pozoren v krizni situaciji, pa tudi kaj je pomembno še preden se odpravimo na pot (torej pravilna uporaba plazovne žolne, nujnost opreme in preudarno gorništvo v zimskih razmerah).

Izpostavljena je bila tovariška pomoč, urno posredovanje in predvsem varnost, tako na strani posredovalcev, kot tudi na strani ponesrečenca, ki ga rešujemo. Na tej postaji nas je še prijetno božalo popoldansko sonce, tako da razmere niso bile nič kaj podobne tem ob vzponu, a se je to tudi hitro spremenilo, sploh po tem ko je zašlo sonce in smo se premaknili na drugo postajo. Tukaj smo spoznavali snežno podlago, preventivno testiranje le te s pomočjo razvrščanja plasti snega in CT (compression test) ter osnov priprave na turo s pregledom plazovnega biltena in dolgoročnega spremljanja vremenskih razmer. Z lopatami smo tako zakopali v sneg ter si ogledali sloje snega, ki predstavljajo časovnico snežnih razmer in s tem snežne podlage. Naučili smo se kako razlikovati snežne sloje po trdnosti in na kaj biti pozoren pri razlikovanju le teh, ter kaj je pri tem pomeni varno ali nevarno podlago. Potem smo izvedli še CT in s tem jasno pokazali kje je problem posameznih slojev, ter zakaj je pomembno, da se v gore ne odpravimo brez da bi se posvetili podatkom iz plazovnega biltena in vremenskih poročil.

Tu nas je že malo zazeblo in smo se pred zadnjo postajo na kratko pogreli v centru, nato pa smo se odpravili nabirati novo znanje o tehniki hoje z derezami in cepinom. Na tej postaji smo ponovno ponovili kaj je primerna obutev za uporabo derez, kako pravilno držimo cepin, kako in zakaj uporabljamo obe orodji, nato pa so sledile praktične vaje pri katerih smo prečili čez drn in strn, po mehki in trdni podlagi, ter tako spoznavali zakonitosti dela z omenjeno opremo. Ob tem smo tudi izvedli osnovne vaje za zaustavljanje s pomočjo cepina, kjer smo bili izrecno opozorjeni na pravilno uporabo kombinacije cepina in derez, na preprečevanje poškodb s pravilnim ravnanjem, nato pa smo nekajkrat tudi izvedli simulirani zdrs in zaustavljanje.

Sledilo je  predavanje inštruktorjev v katerih smo izvedeli, da se je zimskega gorništva potrebno lotiti preudarno in previdno, da je potrebno upoštevanje zahtevnih razmer in temu prilagoditi opremo, ki jo bomo nosili s seboj ter jo uporabljali, ter da je smiselno in nujno, da se zimskega gorništva lotimo postopoma, saj s tem lahko preprečimo nenujne nezgode in pripetljaje, ter sproti nabiramo izkušnje in znanja, ki nam omogočajo varno gorništvo v zimskih razmerah.

Ogledali smo si tudi kar nekaj videoposnetkov snežnih plazov, posredovanja ob snežnem plazu in uporabe opreme v primeru plazu. Naslednji dan nas je čakala zimska tura preko Suhega ruševja do Žleba in nazaj.

V nedeljo nas je pričakalo sončno jutro in vsi udeleženci smo bili vidno v pričakovanju prihajajoče ture. Priprave na odhod so minile kot bi mignil. Inštruktorji so nas še enkrat opozorili na pravilno uporabo varnostne in osebne opreme, da se primerno pripravimo na prihajajoče razmere, ter da naj hodimo s previdnostjo v mislih, predvsem pa pod nogami. In že se je začela naša tura.

Do pod Suhega ruševja nas je spremljalo sonce, prečkanje melišč na poti pa nam je dalo dobro spoznavno območje za delo z derezami. Inštruktorji so med potjo podelili tudi dobre nasvete glede uporabe opreme. Predvsem je izstopal napotek, da je pravi čas za uporabo opreme prvi trenutek, ko pomislimo, da smo v situaciji, ki določeno opremo zahteva (nanašujoč se na uporabo cepina namesto pohodnih palic), ter da opremo prilagodimo terenu na katerega se odpravljamo.

Dvig na raven Suhega ruševja nas je pozdravil s spremenjeno vremensko situacijo. Nebo se je pooblačilo, močan veter kombiniran s snežnim metežem pa nas je s krajšimi premori spremljal vse do Žleba. Vmesni postanek smo opravili na malo večji klančini pod žlebom, kjer so nam inštruktorji še enkrat pokazali pravilno tehniko hoje z derezami in uporabe cepina, kar smo nato tudi z navideznimi zdrsi in prečenjem v skoraj vse smeri simulirali in povadili.

Pot smo nadaljevali do Žleba in tako preizkusili vzpon po spremenljivi snežni podlagi, nato pa smo se ločili na dve skupini, eno, ki se je spustila nazaj v dolino, in drugo, ki je po zaledeneli podlagi prečila zahodno pod Zelenjakom do sosednjega prelaza. Kratek premor in par napotkov pozneje se je v dolino spustila tudi ta skupina. Po poti smo srečala planinca, ki nista uporabljala primerne opreme za dane razmere (derezice in palice namesto derez in cepina), na kar nas je izrecno opozoril inštruktor, ter poudaril da takšna nepremišljenost privede do največ posredovanj v zimskem času.

Nato smo se sestali s prej omenjeno skupino in se skupno odpravili nazaj proti GUC. Turo smo zaključili s sestankom, kjer smo ponovno šli čez osnovne napotke o varnem gorništvu v zimskih razmerah. Poudarek je bil na preudarnosti, premišljenosti in predvsem varnosti naših zimskih podvigov podkrepljeni s pravilno opremo in znanjem ter izkušnjami, ki jih moramo pridobiti postopoma.

Na koncu je vsak od udeležencev in inštruktorjev podal tudi svoje mnenje in predloge za prihodnost. Splošen odziv je bil poln navdušenja, hvaležnosti in odobravanja, predvsem pa je izstopala pripravljenost velike večine na udeležbo na nadaljevalnem tečaju. Inštruktorji pa so poudarili, da je bil to le spoznaven tečaj, v katerem smo se dotaknili osnov, za poglobljeno študijo predstavljenih tematik, pa bi potrebovali slab teden dni šolanja, ter seveda, izkušnje na terenu, ki bi nabrano znanje utrdile in poglobile.

Nato pa je sledil še sestop v dolino, ki je predstavljal zaključek našega tečaja. Na koncu se v imenu udeleženk in udeležencev PDKG zahvaljujem in pozdravljam inštruktorje Staneta, Jožeta, Pavleta, Elemirja, Staneta iz Primorske, Grega in Primoža, ki so nam na strokoven, zanimiv in duhovit način predstavili obdelane tematike.

Z nami so delili napotke in izkušnje, nas opominjali na najbolj pomembne reči in dejstva, nas vzgajali in podpirali, ter nam tako omogočili vpogled v svet zimskega gorništva in nam s tem dali možnost da si naberemo novih znanj in izkušenj. Hvala vam za vse in nasvidenje do naslednjič, naj bo to na hribu ali v dolini, vsekakor pa po besedah naše članice Neže: “Z goro naprej!”

Nazaj na seznam

Spletna stran PD Kranjski gamsi uporablja piškotke za zagotavljanje najboljše možne spletne izkušnje.

Razumem