Prosimo, počakajte...
Prosimo, počakajte...
V nedeljo smo napovedano lepo vreme izkoristili za obisk Zahodnih Julijskih Alp. Odločili smo se za lep razgledni dvatisočak z malo nenavadnim imenom Poldašnja špica oz. Jôf di Miezegnot.
V jutranjih urah smo se dobili v Kranju, ter se stisnili v čim manj avtov, nato pa krenili proti planini Zajzera, kjer je bilo naše izhodišče. Ko smo prispeli na planino, so temperature že dale vedeti, da nas čaka vroč dan.
Po tem, ko smo se opremili s kapami in klobuki ter namazali s sončnimi kremami, smo krenili na pot, ki vodi do koče Grego. Večinoma smo hodili po poti, le zadnja dva ovinka pred kočo smo raje naredili po cesti.
Pri koči se nam je pridružil še naš Denis, ki je že dan prej užival v okoliških vrhovih. Po nekaj popitih požirkih smo veselo krenili naprej proti sedlu Rudni vrh in se tam usmerili proti koči Somdogna, ki smo jo obšli in nadaljevali pot v gozd.
Pot, ki se je vzpenjala v ključih, nas je pripeljala na planino, od katere je sledil le še kratek vzpon do bivaka Gemona. Pri bivaku smo naredili postanek za kratko malico in hidracijo, ter uživali v čudovitih razgledih proti Montažu.
Od bivaka smo odšli kar direktno po strmem grebenu proti predvrhu. Na izbiro smo imeli lažjo pot po vzhodnem grebenu ali pa krajšo in zahtevnejšo pot po podrti grapi. Izbrali smo slednjo, za katero pa nebi bilo nič narobe, če bi imeli s seboj čelade, ker je pot zelo krušljiva in ljudje pred vami ponavadi prožijo precej kamenja. Mi smo bili pazljivi tako, da nismo prožili kamenja na druge, ter tako vsi varno prišli na vrh.
Na vrhu so nas pričakali res enkratni razgledi od Velikega Kleka, Mangrta, Jalovca pa vse do Lopiča na zahodu, zato smo si vzeli kar nekaj časa za uživanje ob njih. Po malici in hidraciji je bil seveda čas tudi za skupno fotografijo, nato pa smo pazljivo začeli s sestopom po prej omenjeni podrti grapi.
Vsi smo varno in brez posebnosti izstopili iz grape, ter nadaljevali s sestopom po isti poti, kot smo prišli. Nameravali smo imeti postanek za kosilo oz. analizo v koči Grego, vendar pa je bila nabito polna, zato smo to nažalost morali izpustiti in smo odšli direktno proti našim avtom.
Analizo smo nato naredili pri Danici v Dovjem, kjer smo se kar »zasedeli«. Po analizi smo se odpravili proti domu, polni lepih vtisov in novih doživetij.
Zahodne Julijske Alpe si vsekakor zaslužijo še več naših obiskov, zato se nedvomno tja še vrnemo.
Nazaj na seznam