Nalagam

Prosimo, počakajte...

Blog
PD Kranjski gamsi

Zimsko-pravljična popožarna Potoška gora

  • Objavljeno: 02. apr 2022 ob 20:39
  • Avtor: Skrbnik

Zadnji dnevi pred izvedbo drugega dogodka v vrsti letošnjega programa LNT so bili kar precej napeti. Nekako ni bilo popolnoma jasno, ali se bo težava z ognjenimi zublji dobesedno pod našim ciljem rešila ali ne, pa nam je vseeno narava priskočila na pomoč in na koncu tedna le poslala tako nujno pošiljko vlage v padajoči obliki. Iz oblaka, seveda, ne iz letala ali izpod helikopterja. Vsekakor gre tu neznanska zahvala prav vsakemu posamezniku in posameznici, ki so sodelovali pri krotenju požara, ki je divjal v Preddvoru. Krepčanje volje in nožnih mišic se je tako nadaljevalo, mi pa smo ob dobri novici, da je požar ukročen in naša pot varna, z velikimi nasmeški zagnali v klanec, ter pod vrh prinesli še velik koš optimizma in dobre volje.

Ker pot ni bila predolga, tudi zgodnje vstajanje še ni bilo potrebno. Tokrat se je nabralo devet udeleženk in udeležencev, ki so pogumno zakorakali na blatna pota, ki so nas vodila proti vrhu. S primerno opremo seveda, tako da smo bili kar barvno pestra zbirka anorakov in palerin takšne in drugačne sorte.

Sprva samo dežne kapljice so se tekom začetka vzpona začele spreminjati v snežinke. Naposled je začelo snežiti, malo po malo pa se je narava okrog nas oblekla v belo odejo in nam pričarala pravo zimsko pravljico. Vzpenjanje je postalo bolj previdno, saj je bil teren sedaj tako razmočen, kot tudi prekrit z belo odejo, kar je otežilo iskanje primernega stopa za varen vzpon.

Nismo se kaj veliko obotavljali, sredina poti pri Svetem Jakobu je bila že pred nami. Malo smo počili in določili, da se kljub snežni odeji odpravimo do vrha. Par klancev in obilo pregaženega svežega snega pozneje pa smo stali na vrhu Potoške gore, veseli, da smo lahko izvedli dogodek, pa tudi zato, ker nam je bila podarjena čarobna izkušnja nastajujoče snežne ture.

Pot v dolino se je nadaljevala v stilu previdnosti. Smo “lovili zajčke”, tako da sem po izvedbi elegantne piruete v snegu imel čast v planinski koči Iskra na Jakobu, kjer smo se podružili in pogostili, počastiti tokratne udeleženke in udeležence s pijačo.

Po polnjenju baterij smo se spustili v dolino in zadovoljni z našim dosežkom zaključili dogodek s čiščenjem snega iz avtomobilov in toplimi pozdravi do naslednjega dogodka. Kot vedno, domača naloga “migaj tudi vmes” ostane, da noge ne pozabijo, oz. da bo napredek konstanten tudi zunaj dogodkov. 

Kot češnja na vrhu kupe, pa tokrat dodajamo še vtis letošnje udeleženke Mateje:

Sneg in dež nam nič ne moreta 
 
Izkušenim ni bilo nič, neizkušeni smo malo bolj kleli. Kolkor nam jo je mati narava zagodla z vremenom in pot namocila z dežjem in snegom smo bli vseeno fejst zadovoljni, da se je goreča norija zaenkrat zaključila. Še (upam da) zadnjo snežno pravljico smo letos dali čez prav na Potoški gori. Kar lahko o poti rečemo je, da je razgibana, položna, poševna, kolenogrizna, sopihajoča, zdrsljiva. Na vrhu se poplačajo vse muke in potne srage, v koči pa krulajoči želodčki z žganci in ričeti ter suha grla s šnopčki in čaji. Kolikor smo pričakovali, da bomo nazaj grede do izhodišča furali bob stezo po 'tazadnji' vsepovprek, so nam napotki in spodbude Bojana, Gašperja, Andreja in drug drugega sotrpina dale moč v vse štiri noge, da smo do dna prišli celi in zdravi. Toliko, da smo lahko v dolini otresali nepričakovani sneg s štirinožnih jeklenih konjičkov. Zgodnje vstajanje se torej vsakokrat poplača z razgledom - namesto naslajanja nad pomanjšano dolino pod našimi nogami smo se to rundo naslajali nad snežno pravljico gozda Potoške gore. Vsakič bo težje in hkrati bo vsakič lažje. Do Triglava je še daleč in hkrati takoj za vogalom. Do naslednjič!

Za enkrat tako, drugače za “Z goró naprej!"

Gašper

Nazaj na seznam

Spletna stran PD Kranjski gamsi uporablja piškotke za zagotavljanje najboljše možne spletne izkušnje.

Razumem