Nalagam

Prosimo, počakajte...

Blog
PD Kranjski gamsi

Vrtača 3. 7. 2021

  • Objavljeno: 04. jul 2021 ob 15:58
  • Avtor: Skrbnik

Vrtača oz. avstrijsko Wertatscha, je mejni greben med Avstrijo ter Slovenijo. S svojo najvišjo točko na 2184 metri nadmorske višine velja za 2. najvišji vrh Karavank.
 
Zberemo se ob 6.00 na parkirišču pri mejnem prehodu Ljubelj, v najštevilčnejši zasedbi v letošnjem letu. Po napovedih se nam je obetal čudovit dan s soncem ter malo vetra.


Slika 1: Pogled proti severnem pobočju Košute (desno)

Za ogrevanje je v sproščenem vzdušju sledila pot po nekdanjem smučišču, sedaj urejeni kolovozni poti do koče na Zelenici (1536 nmv). Po dobri uri prispemo do Doma na Zelenici, kjer si privoščimo odmor ter za nekatere prepotrebno kavo.


Slika 2: Koča na Zelenici (1536 nmv)

Po postanku krenemo, po počasi se dvigajoči poti pod pobočji Na Možeh ter Vrtače do razpotja, kjer se pot razcepi. Zavijemo desno ter v ključih hodimo po dokaj strmo vzpenjajoči se poti po nekaterih manjših pavzah, hitro prispemo do razcepa med grebenom Vrtače ter potjo, ki vodi na Stol. Tu sledi tehnično bolj zahteven teren, zato pospravimo palice.


Slika 3: Po grebenu nas vodi ozka in strma pot

Po 20 minutah stme ter ozke poti, se slednja položi in po slabih 15 minutah prispemo na cilj – Vrtača. Greben ima sicer 2 vrhova, in sicer veliko bolj znanega avstrijskega (Wertatscha), kjer stoji tudi znamenit cepin, ter slovenskega (Vrtača), ki pa ima na vrhu »le« vpisno knjižico.


Slika 4: Pogled iz Vrtače, v ozadju greben Begunjščice

Ob prihodu na vrh je sledil zaslužen odmor ob prekrasnih pogledih na številne vrhove Slovenije ter Avstrije, Blejsko jezero ter Celovško kotlino.


Slika 5: PD Kranjski gamsi na vrhu Vrtače

Na izhodišče smo se vrnili po poti vzpona. Med potjo srečamo številne pohodnike v nasprotni smeri. Med vračanjem si ponovno privoščimo odmor v koči na Zelenici, kjer smo komaj dobili prosto mesto.
 
Premalo se zavedamo, da smisel obiskovanja gora pa ni le osvajanje vrhov. Gorski svet nam ponuja veliko več.  Danes smo ob poti smo opazili prenekatere zavarovane rastlinske vrste. Med njimi najbolj izstopata  Kranjska lilija s značilno obliko oražnih cvetnih listov, ki spominjajo na jabolko ter Sternmergov klinečk s svojimi značilnimi nežno vijoličnimi listi. Poleg njih pa smo opazili arnike, gorski dežen, svišče, pogačiče, več vrst mračič ter mnoge druge rastline.


Slika 6: Kranjska lilija oz. zlato jabolko (Lilium carniolicum)


Slika 7: Sternbergov klinček (Dianthus sternbergii)

Do doma na Zelenici pa smo s zanimanjem opazovali tudi severno pobočje Begunjščice prepredeno s številnimi grapami in melišči. Slednja so posledica mehanskega preperevanja kamnine (v tem primeru apnenca) v drobir, ki se nalaga na dnu. Čez čas tam lahko nastanejo novi habitati (proces imenovan »primarna sukcesija«).


Slika 8: Primer primarne sukcesije na melišč pod Begunjščico

Avtor Klemen K.

Nazaj na seznam

Spletna stran PD Kranjski gamsi uporablja piškotke za zagotavljanje najboljše možne spletne izkušnje.

Razumem