Prosimo, počakajte...
Prosimo, počakajte...
Po petku 13., na 14. velikega srpana leta 2021 smo se štirje prijatelji zgodaj zjutraj zbrali v Kranju ob 4:30 na Primskovem. Skupaj smo se z enim avtomobilom odpravili proti Zgornjesavski dolini v Planico, kjer smo malo pred 6. uro začeli naš podvig, obiskati kralja slovenskih gora, Jalovca.
V Planici je bilo kar sveže, okrog 12-13°C. Skupaj smo se podali v Tamar, kjer smo v slabi uri dosegli dom v Tamarju. Kratek postanek pri tablah, nato naprej proti vršacem.
Vmes je bila kaka kratka pavza, čas za fotkanje in občudovanje za nekatere narave, kamor še ni stopila njegova noga. Na razpotju za Jalovško škrbino in Kotovo sedlo smo se delno ločili. Eden od naših si je zaželel stopiti skozi Škrbino, ostali smo nadaljevali čez Kotovo sedlo.
Kmalu nas je pozdravilo sonce in smo začeli švicati, ampak pogled na Jalovec je vabil, da smo kar pogumno stopali. V začetku zahtevnega dela nas je pričakala senca in smo lažje stopali čez skale, po klinih in jeklenicah. Ta del je zahteval nekaj več moči, ampak počasi smo premagali ovire in sčasoma stopili na vrh.
Na vrhu je bil kar prijeten vrvež obiskovalcev, kolega, ki je šel čez Škrbino, nas je pa že čakal. Sam je dejal, da je pot čez Škrbino otežena zaradi podora in nekaj snega. Podor je lahko nastal v prejšnjih dnevih, smo domnevali.
Skupaj smo se razgledali, pogledali zemljevid, kaj se nahaja okrog in si nekateri iznenada zastavili nove cilje za naprej. Skupaj smo odšli nazaj čez Kotovo sedlo.
Pod Kotovim sedlom smo si še pobližje pogledali bivak, nato pa sestopili v dolino. Pri domu v Tamarju smo si privoščili vsi ajdove žgance s kislim mlekom in pijačo, nato pa še zadnje korake proti Planici.
Na koncu smo bili več kot zadovoljni z pohodom in doseženim ciljem ter dobre volje odšli proti Kranju.
Avtor: Andrej Pavlin
Nazaj na seznam