Kraljeva špica / Monte Re

• Objavljeno: 04. nov 2024 ob 17:20
• Avtor: Skrbnik

Čudovit skok v november smo Kranjski gamsi doživeli v soboto 2.11. na turi na 1912 metrov visoko Kraljevo špico ali Italijansko Monte Re.

Ob 6.30 smo se zbrali v mrzlem Kranju, temperatura 3 stopinje in se odpravili proti Kranjski gori in naprej proti Italiji. Že med vožnjo je pogled na Julijce dal vedeti, da bo pred nami lep dan, saj je sonce že obsijalo naša vršace.

Po prečkanju meje nas je pot mimo Trbiža vodila do zaselka Cave del Predil, kjer je bil še v preteklem stoletju rudnik svinca, zdaj pa le ostanki rudnika in rudniški muzej spominjajo na lepše čase tega kraja, nad katerim je bilo izhodišče naše ture.

Ker sam kraj leži v soteski ujeto med vršaci je bila temu primerna temperatura na startu, ki je znašala 7 stopinj, zato smo se kar oblekli in odrinili najprej po makadamski dovozni cesti, mimo starih zgradb rudnika, do vhoda v rudnik, kjer se cesta konča in pot preide v strmo pešpot, ki se od tam pa do vrha skoraj nič ne položi in imaš občutek hoje po stopnicah.

Čeprav nas je pot vodila skozi redek gozd nas je sonce že ogrelo na prvih okljukih tako, da smo odvečna oblačilapospravili nazaj v nahrbtnike, ter nadaljevali strm vzpon. Počasi se je gozd redčil in prehajal v ruševje in nekje na sredi poti, po cca. 420 višincih, nas je pot pripeljala na malo Kraljevo špico, ki je označena z križem in ostanki rudniške proge.

Nato nas je čakalo še 400 višinskih metrov vzpona do vrha, kjer je strmina popustila, le na zadnjem grebenu pred vrhom je pa strma pot lepo speljana skozi ruševje in ves čas omogoča lepe razglede na okoliške vrhove.

Na dokaj širokem vrhu nas je pričakala krona, ki označuje vrh špice in skrinjica z žigom ter lepo sončno vreme brez oblačka. Ob fantastičnih razgledih človek kar pozabi na matranje kolen do vrha. Ob slikanju, malici ter uživanu v prekrasnih razgledih je čas hitro minil in potrebno je bilo še sestopitis po isti poti nazaj v dolino.

 
Za sestop so tu pomenben faktor pohodne palice, kajti hoja po strmini je dokaj zahtevna tako da pride vsaka dodatna opora prav, še posebej v spodnjem delu, ki je poleg strmine za dodatno previdnost pri sestopu bilo potrebno gledati na listje, ki je prekrivalo skale po poti skozi gozd.

Po dobrih 5 urah smo se vrnili na izhodišče se preoblekli, se napotili na Slovensko stran meje in ob pijači napravili analizo ture v Dovjah.

Nazaj na seznam