Nalagam

Prosimo, počakajte...

Blog
PD Kranjski gamsi

Obisk Štajerskega Triglava in vijolične lepotice

  • Objavljeno: 19. mar 2023 ob 18:44
  • Avtor: Skrbnik

Na predzadnji dan meteorološke pomladi, smo se PD Kranjski Gamsi, pod okriljem odseka za varstvo gorske narave, odpravili na Boč, ki ga domačini (ponosno) poimenujejo »Štajerski Triglav«.

Ob 8. uri smo se zbrali na parkirišču nad zgornjimi Poljčanami ter se za ogrevanje počasi vzpenjali po gozdni učni poti, dolinici pod Bočem vse razpotja med vrhom in planinskim domom.

Najprej smo jo ucvrli v severno pobočje Boča, kjer smo si ob vzpenjanju ogledali še votlini Balunjačo po katerem je pot dobila ime, Špelino votlino ter zahtevno plezalno pot, ki je v prvi vrsti namenjena izobraževanjem, ki potekajo v planinskem domu pod Bočem.

Po dobri uri hoje smo dosegli vrh pobočja Boča, ki ima sicer dva vrhova. Na prvem stoji oddajnik, ki so ga za potrebe olimpijskih iger v Sarajevu, zgradili leta 1984 ter vojašnica, ki ju obdaja žičnata ograda. Na drugem vrhu pa je znameniti 20m visok stolp, ki nam (kljub precej nelagodnem vetru) je nudil čudovite razglede na velik del Štajerske.

Po krajšem postanku pod stolpom, smo po »senčni poti« krenili proti, planinskem domu pod Bočem, ki je bil lansko poletje obnovljen. Po krajšem odmoru za čaj smo se sprehodili še občudovat velikega kosmatinca, bolj poznanega kot Velikonočnica (Palsatilla Granadis), ki cveti ravno v tem obdobju (2/2 marca- ½ aprila).

Nekaj 10 m stran od planinskega doma se nahajajo 3, z ogrado zavarovana, rastišča (le na enem izmed njih pa smo dejansko našlo primerke), ob največjem pa v tem času »stražijo« prostovoljci. Rastlina, ki mimogrede spada med ogrožene in zavarovane rastline že vse od leta 1949, nas ni razočarala. S svojimi čudovitimi nežno vijoličastimi cvetovi, ki jih obdajajo dlačice nas je popolnoma očarala.

Po številnih slikah velikega kosmatinca – velikonočnice smo se odpravili nazaj proti izhodišču.

"Roža ne pomisli, da bi tekmovala s sosednjo rožo. Roža le zacveti."

Velikonočnica (Palsatilla Granadis)
 
Je stepska rastlina s svilnato žametnim stebelcem in izjemno vijoličnim cvetjem pritegne pozornost vsakega obiskovalca. Prav zaradi tega je močno izpostavljena iztrebljanju. Cveti februarja, marca ali aprila - odvisno od vremena. Je ogrožena in zaščitena rastlinska vrsta v Sloveniji.

Pri nas je bila odkrita konec 19.st in sicer na območju Ptuja, ko jo je opisal Glowacki.
Velike populacije Velikonočnice na Boču pa so bile odkrite »šele« med obema vojnama. Kmalu po koncu 2. sv. vojni, natančneje leta 1949, so jo uvrstili med zavarovane vrste (ostale kosmatince – gorski, alpski, spomladanski ter navadni pa so zavarovane šele od leta 2004).

Ker pa človeška neumnost in neodgovornost ne pozna meja so jih nabiralci, obiskovalci ter “naravovarstveniki” v naslednjih nekaj desetletjih skrčili na populacijo, ki obsega do 200 primerkov. V ta namen so člani PD Poljčane ogradili 2 rastišči (, ki so si jih na današnjem izletu ogledali) ter ob večjem, v času cvetenja velikonočnice postavili tudi gorsko stražo, ki pazi, da ljudje in zlasti psi ne zahajajo v rastišče.
 
Zakaj je ogrožena?

Poleg že omenjenega pretiranega trganja in izkopavanja vzroke v ogroženosti lahko najdemo tudi v prezgodnji ter zlasti prenizki košnji travišč ter neustreznem podnebju, saj je za rastlino, ki prihaja iz precej suhih območji na Madžarskem, kjer velja za invazivno vrsto, območje pri nas preveč deževno (2x preveč dežja :D).

Kaj storiti ?
• ohranitev populacije le s vidika vzgoje
• uvedba paše ovesti oz. vsaj redna zgodnje poletna košnja
• prepoved mulčenja, gnojenja, uporabe nitkarije, izpuščanje psov

Avtor: Klemen K.

Poglejte si še video posnetek:

Nazaj na seznam

Spletna stran PD Kranjski gamsi uporablja piškotke za zagotavljanje najboljše možne spletne izkušnje.

Razumem