Rjavina

• Objavljeno: 16. avg 2024 ob 12:23
• Avtor: Skrbnik

Včerajšnjo turo smo začeli še v temi s parkirišča v Lengarjevem rovtu. Moram priznati, da sem bil resnično negativno presenečen, kajti, ko sem se včasih peljal v Kot, je bil moj avto edini tam... sedaj smo pa že do tja vozili, ob 5ih zjutraj, v koloni... Očitno je to posledica čudnega dogajanja v Vratih, ampak pustimo to.

Skratka, ko smo le našli parkirno mesto, smo se opremili in ob prijetnih 15 stopinjah začeli našo pot. V temi pot kar hitro mine in tempo pač ni popuščal, ker to so ture, ki zahtevajo že v osnovi dobro pripravljene Gamse ;) Prvi postanek smo naredili pri izviru, ki pa je bil zelo bogi, ampak smo si le nakapljali nekaj ekstra tekočine v naše flaške.

Med potjo čez spolzke terene med rušjem in naprej do Debelega kamna se je sonce že dodobra opomoglo tako, da so naglavne svetilke lahko odšle na počitek.

Pri Debelem kamnu smo naredili postanek, nato pa krenili urno naprej proti razcepu za plezalno pot na Rjavino. Ker še nismo bili pod steno, smo se malo okrepčali, potem pa odšli proti plezalni poti. Malo pred začetkom smo se opremili in začeli z lepo plezarijo, kjer pa je seveda treba paziti, da ti kaj ne ostane v roki, ker naše grinte, so le naše grinte ;)

Ob uživanju v podrtiji, klinih in nekaj jeklenicah smo kmalu dosegli greben. Tu smo si vzeli nekaj minut za počitek, nato pa seveda proti samemu vrhu Rjavine.

Kdor pozna ve, da je najprej malo gor, potem pa navpično dol :) Tu je pač treba res paziti na gibanje in brez panike, ker stvari so nadelane in se čisto lepo da, seveda s predhodnimi izkušnjami na izpostavljenih poteh.

Nam je seveda uspelo in smo sedeli na vrhu, vsi zadovoljni in seveda lačni, tako da smo pojedli, vsak kar je imel namen, poleg tega pa še kaj ekstra, hvala Tomaž za haribo ;)

Po skupinski sliki smo se odpravili po grebenski poti proti Mali Rjavini, mimo brezna do Dovških vratc. Meni in Andreju je zelo dišala kava, zato sva oddrvela proti domu Valentina Staniča, ostali pa so odšli kar direktno proti Peklu in v dolino.

Ujeli smo se spet pri Debelem kamnu in nadaljevali skupaj do parkirišča. Po gozdu je bilo vroče in soparno tako, da smo kar hitro odšli na analizo v Mojstrano, potešit našo žejo. Ob hladni pijači smo ugotavljali, da je bila tura res lepa, ravno prav dolga in nikakor dolgočasna. Skratka, lep dan je bil za nami in ostala nam je le še vožnja domov. Pa do naslednjič...

Priporočam ogled video posnetka :)

Nazaj na seznam