Prosimo, počakajte...
Prosimo, počakajte...
Tokratna tura nas je vodila v Karnijske Alpe, in sicer na italijansko - avstrijsko mejo na Mokrine/ Nassfeld, znanem zimsko športnem središču.
Vožnja do izhodišča ni dajala občutka, da bo lep dan, kajti skozi zgornjo Gorenjsko in preko Italije nas je spremljalo oblačno in megleno vreme, ko pa smo se iz Pontebe dvignili proti Mokrinam, pa je posijalo sonce. Na izhodišču na Mokrinah smo se zbrali malo čez sedem zjutraj in se pripravili na turo, spotoma pa še opazovali priprave na tekmovanje gorskih reševalnih psov.
Ko smo se opremili vremenu primerno, sicer sončno vreme, a na izhodišču samo 4 stopinje celzija, smo v zmernem tempu odrinili najprej proti planini Watschiger, ter nato skozi redek gozd preko smučišča do prvega sedla.
Pot je bila lahka le malo spolzka zaradi obilnega deževja prejšnji dan, a ravno pravšnja za pogovore in uživanje v hoji in na pogledu na naravo. Dokaj hitro smo dosegli zgornjo postajo žičnice smučišča, se tam malo ustavili in si ogledali ferato Daumling, nato pa po skalni stezici krenili proti prvemu cilju dneva Gartnerkoflu.
Pot je lepo speljana, potrebno je bilo le nekaj previdnost, da ni prišlo do zdrsa po mokrih skalah, ki jih sonce še ni uspelo posušiti.
Vzpenjali smo se višje in višje ter uživali v panoramskih razgledih. Skoraj v brezvetrju, na sedlu, kjer pot zavije proti zahodnemu višjemu vrhu, smo občudovali skalo, ki ima videz "trola", nato pa je sledilo še nekaj serpentin do vrha, kjer je velik križ.
Tam smo se posedli in uživali v 360 stopinjskem razgledu, na Karnijske Alpe , Ziljske Alpe, Julijce, Lienške Dolomite in Visoke Ture, kjer je še posebej izstopal Grossglockner oz. Veliki klek s svežo snežno odejo.
Po dobre pol ure uživanja na soncu so nekateri obiskali še nižji vzhodni vrh, na katerem je mini leseni križec. Po fotografiranju smo počasi sestopili z vrha in se odpravili proti drugemu cilju današnje ture, in sicer skoraj dvatisočaku Kammleitnu.
Skoraj po isti poti smo se spustili do prvega sedla nato pa dokaj hitro dosegli drugi razglednik, ki je prav tako ponujal idilično panoramo, vendar je bil le ta zaradi lažje dostopnosti bolj oblegan in se nismo dolgo zadrževali na njem.
Počasi smo jo mahnili proti izhodišču, kjer smo se preoblekli in odšli v gostilno na kavo, ter premlevali vtise današnje ture. Po kavi smo se hitro odločili, da se vrnemo v domače loge in tam naredimo analizo ture.
Težkega srca smo se odpravili iz sončnega vremena ter se po uri vožnje ustavili še v Dovjah, kjer nas je pričakal dež, na še eno pijačo, ki sta jo nam namenila Karmen in Denis, ki sta praznovala rojstni dan, ter tako sproščeno zaključili turo.
Nazaj na seznam