Prosimo, počakajte...
Prosimo, počakajte...
Za včerajšnjo sobotno turo je bil po našem letnem programu na vrsti obisk Golega vrha nad Jezerskim, vendar pa smo zaradi napovedi viharnega severnega vetra s sunki nad 100 km/h in s tem povezanimi nevarnostmi, morali izbrati plan B, ki nas prav tako ni oropal hribovskih užitkov.
Za plan B smo izbrali dobro poznane poti, ki vodijo po južnih pobočjih nižjih vrhov. Zbrali smo se, ob ne preveč zgodnji uri, na parkirišču nad vasjo Potoče (520 m). Dobro pripravljeni na veter in mraz smo se najprej podali po označeni poti, ki vodi mimo senčnice Josipine Turnograjske ter po prečkanju gozdne ceste zavili na neoznačeno pot, ki vodi v desno, proti Babi (1119 m).
Zaradi gozda in južnega pobočja nam je bilo z vetrom prizaneseno, ko pa smo višje stopili na široko gozdno cesto, ki vodi proti Babi, nas je veter opozoril, da danes z njim ne bo šale. Po krajšem postanku smo nameravali nadaljevati kar po tej cesti proti Babi, vendar je zaradi sečnje hoja po njej prepovedana tako da smo zavili na planinsko pot, ki vodi strmo do Mihčevih kopišč. Tu smo si, zaradi poledenele podlage, opremili naše čevlje z dodatno opremo.
Na Mihčevih kopiščih smo naredili postanek ter se na soncu naužili lepih razgledov vse do Snežnika. Ker je pot od tu naprej redko obiskana smo morali delati gaz vse do Babe in naprej do Volčjih jam. Najprej smo prečili travnik ter poseko, nato skozi gozd prišli do prej omenjene ceste po kateri smo nadaljevali do Babe.
Ker je vrh zaključni del stranskega grebena, je veter tukaj že imel večjo moč. Po krajšem okrepčilu smo veselo nadaljevali z gaženjem po grebenu do sedla Volčje jame. Na sedlu smo na kratko postali in se glede na razmere (veter, gaženje, ipd.) odločili, da obisk Javorovga vrha izpustimo, ter se raje podamo po grebenu proti Potoški gori.
Na Potoški gori se nismo predolgo zadržali, kajti misli so že uhajale na toplo zavetje in dobro hrano v planinski koči na Jakobu. Ob poti smo se ustavili še na razgledni točki.
Kmalu smo se znašli ob topli krušni peči v koči in si privoščili domačo hrano in tople napitke. Ker se nam ni mudilo na mraz, smo se v koči zadržali kar nekaj časa. Ko smo se le opogumili, smo se poslovili in sestopili po označeni poti nazaj do parkirišča.
Plan B se je pokazal kot dobra in varna odločitev, vsekakor pa veliko boljša opcija, kot pa da bi tako lep dan (če odštejemo veter) presedeli doma. Hvala udeležencem za super dan in se kmalu vidimo na novi turi.